Pogosta vprašanja in odgovori

 

1. Splošno o raziskavi SHARE

1.1 Kaj je raziskava SHARE?
1.2 Kdaj in v katerih država je potekalo zbiranje podatkov?
1.3 Organizacijska struktura SHARE
1.4 Financiranje raziskave SHARE
1.5 Do kdaj je predviden potek raziskave SHARE?
1.6 Kaj je SHARELIFE?
1.7 Kaj je easySHARE?

2. Dostop do podatkov

2.1 Kdo lahko dostopa do podatkov?
2.2 Kje se dobi podatke?
2.3 V kakšni obliki so podatki na voljo?
2.4 Pozabljeno uporabniško ime in/ali geslo za dostop do podatkov
 

3. Dokumentacija

3.1 Kakšna dokumentacija je na voljo?
3.2 Kakšne vprašalnike uporabljamo v raziskavi SHARE?
3.3 Kje si lahko ogledam sumarnik podatkov?
 

4. Metodologija

4.1   Kako poteka zbiranje podatkov?
4.2   Kdo je lahko izbran v vzorec?
4.3   Zakaj so različni tipi respondentov?
4.4   Kaj so to "nadomestne osebe za anketiranje"?
4.5   Kakšne so lahko posledice osipa vzorca?
4.6   Ali je mogoče povezovanje administrativnih baz podatkov in anketnih podatkov? 
 

5. Struktura in vsebina

5.1   Kaj vse je vključeno v SHARE vprašalnik?
5.2   Kaj je bilo vključeno v SHARELIFE vprašalnik? 
5.3   So informacije o rasi in etnični pripadnosti vključene v raziskavo SHARE?
5.4   Katere podatke vsebuje sklop "Anketarjeva opazovanja" (Interviewer observations - IV)?
5.5   Kaj je vprašalnik za samo-izpolnjevanje (“drop off” questionnaire s kratico DO)?
5.6   Kaj so to dodatni eksperimentalni vzorci (“vignettes”)?
5.7   Kateri fizični testi in biomarkerji so vključeni v SHARE? 
5.8   Kaj pa če anketiranec pred začetkom novega vala raziskave umre? 

 

6. Delo s podatki

6.1   Kako se združuje baze podatkov?
6.2   Kje so podatki o članih gospodinjstev, ki niso bili ustrezni za anketiranje ali pa so zavrnili sodelovanje? 
6.3   Kako do podatka o partnerjih?
6.4   Kako do podatka o starosti?
6.5   Zakaj imajo nekatere spremenljivke, na primer izobrazba ali telesna višina, toliko manjkajočih vrednosti? 
6.6  Kaj so to okvirni odgovori (“unfolding brackets”)?
6.7  Na kakšen način so spremenljivke poimenovane? 
6.8   Čemu je namenjenja datoteka "ado-file sharetom"?
6.9   Je možna tudi longitudinalna analiza otrok anketirancev? 
6.10 Se informacije o otrocih v CH bazi (modulu oz. sklopu vprašalnika) lahko povežejo s podatki o socialnih omrežjih (SN modul), socialni opori (SP modul) in finančnih transferjih (FT modul)?
6.11 Zakaj je v 4. valu toliko manjkajočih vrednostih pri vprašanju, če so biološki starši anketirancev še živi (dn026_1  in dn026_2)?

7. Dodatne spremenljivke

7.1  Kaj je namen dodatnih spremenljvk in katere dodatne spremenljivke so na voljo?
7.2   So biomarkerji tudi vključeni v raziskavo SHARE?
7.3   Katere informacije so vključene v sklop oz. modul "živ ali mrtev" ("Alive or deceased”)?
7.4   Katere dodatne spremenljivke so na voljo v zdravstvenem sklopu (baza "gv_health")?
7.5   Katere geografske informacije so na voljo v bazi "gv_housing"?
7.6   Kako smo izmerili izobrazbo anketiranih?
7.7   Katere informacije vsebuje sklop oz. baza gv_isco?
7.8   Kako smo zajeli socialna omrežja? 
7.9   Kaj je v bazi gv_rv_link?
7.10 Katere dodatne spremenljivke so na voljo v bazah socialne opore in sestave gospodinjstva? 
7.11 Kaj so to panelni podatki zaposlitvene zgodovine anketirancev?

 

8. Uteži

8.1  Kakšne uteži so na voljo?
8.2  Ali obstajajo kakšni splošni napotki za uporabo uteži?
8.3  Katere uteži uporabiti za presečne (se nanašajo le na določeno obdobje) in katere za longitudinalne analize?
8.4  Zakaj imajo nekatere uteži manjkajoče vrednosti?


9. Imputacije 

9.1   Kakšne imputacijske metode uporabljamo?
9.2   Ali lahko imputacijske spremenljivke uporabljamo za longitudinalne analize?
9.3   Zakaj je v imputacijski bazi toliko primerov (več kot v ostalih SHARE bazah)?
9.4   Zakaj so imputacijske spremenljivke v 4. valu drugačne od tistih iz predhodnih valov?
9.5   Zakaj imamo v 4. valu dve različni spremenljivki za dohodek gospodinjstva?
9.6   So denarni zneski v imputacijski bazi pretvorjeni v evre?

 


 

1. Splošno o raziskavi SHARE


1.1 Kaj je raziskava SHARE?

SHARE - Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe oz. Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanja v Evropi je interdisciplinarna in mednarodna panelna baza mikropodatkov o zdravju, socio-ekonomskem položaju, družinskih in socialnih omrežjih več kot 86.000 posameznikov, starejših od 50 let. Raziskava je usklajena z ameriško raziskavo o zdravju in procesu upokojevanja (U.S. Health and Retirement Study, HRS) in angleško longitudinalno raziskavo procesa staranja (English Longitudinal Study of Ageing, ELSA) in je postala vzor za več raziskav o procesu staranja v svetu: KLoSA v Južni Koreji, JSTAR na Japonskem, CHARLS na Kitajskem, LASI v Indiji in ELSI v Braziliji, tako da omogoča primerjavo procesov staranja po različnih delih sveta. Za več splošnih informacij o raziskavi si lahko preberete članek v International Journal of Epidemiology.

^TOP

 

1. 2 Kdaj in v katerih državah je potekalo zbiranje podatkov?

Do leta 2013 je bilo v treh valovih raziskave SHARE o življenjskih okoliščinah posameznikov in enem retrospektivnem valu o njihovi zgodovini življenja (SHARELIFE) anketiranih že več kot 150.000 ljudi. Prvi val zbiranja podatkov je potekal med letoma 2004 in 2005, drugi med letoma 2006 in 2007, sledil je retrospektivni val SHARELIFE, ki je potekal med letoma 2008 in 2009, in nato še četrti val, pretežno v letu 2011. Do sedaj je zbiranje podatkov SHARE potekalo v 19 državah, a vse niso sodelovale v vseh valovih in tudi časovni okvir zbiranja podatkov se je pri nekaterih državah razlikoval, čeprav se sicer držimo cilja, da bi bili podatki v vseh državah zbrani v istem časovnem obdobju.

Tabela 1: Sodelovanje držav v raziskavi SHARE od 1. do 4. vala
ID v bazi Država 1. val 2. val 3. val 4. val
11 Avstrija 2004 2006/2007 2008/2009 2011
12 Nemčija 2004 2006/2007 2008/2009 2011/2012
13 Švedska 2004 2006/2007 2008/2009 2011
14 Nizozemska 2004 2007 2008/2009 2011
15 Španija 2004 2006/2007 2008/2009 2011
16 Italija 2004 2006/2007 2008/2009 2011
17 Francija 2004/2005 2006/2007 2009 2011
18 Danska 2004 2006/2007 2008/2009 2011
19 Grčija 2004/2005 2007 2008/2009 -
20 Švica 2004 2006/2007 2008/2009 2011
23 Belgija 2004/2005 2006/2007 2008/2009 2011
25 Izrael 2005/2006 2009/2010* - -
28 Češka - 2006/2007 2008/2009 2011
29 Poljska - 2006/2007 2008/2009 2011/2012
30 Irska - 2007 2009/10/11* -
32 Madžarska - - - 2011
33 Portugalska - - - 2011
34 Slovenija - - - 2011
35 Estonija - - - 2010/2011

*Podatki za 2. val v Izraelu in za 3. val (SHARELIFE) na Irskem še niso objavljeni.

^TOP

 

 1.3 Organizacijska struktura SHARE

SHARE je organizacija raziskovalcev, namenjena drugim raziskovalcem. V organizacijsko strukturo raziskave SHARE so vključeni številni posamezniki in organizacije iz cele Evrope ter širše po svetu, na primer Izrael in ZDA. Ključni akterji so:

Sedež raziskave SHARE je v Nemčiji na münchenskem Centru za ekonomiko staranja (Center for the Economics of Ageing, MEA), ki je del inštituta Max Planck za socialno pravo in socialno politiko. Na glavnega koordinatorja se lahko obrnete prek e-pošte info@share-project.org Za znanstveno odličnost raziskave skrbi SHARE – ERIC (Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture, European Research Infrastructure Consortium), ki ga sestavljajo tri ločena telesa; konzorcij raziskovalcev sestavljajo nacionalni koordinatorji; SHARE ERIC svèt in znanstveni nadzorni odbor, ki je neodvisen od drugih dveh teles ter svetuje obema. Vodje posameznih raziskovalnih področij so odgovorni za štiri temeljna raziskovalna področja projekta SHARE – ekonomija, zdravje, zdravstveno varstvo in socialna omrežja. Seznam koordinatorjev raziskovalnih področij in njihovih sodelavcev je naveden tukaj. Ključno vlogo v projektu nosijo nacionalni raziskovalni koordinatorji, ki so našteti tukaj. Ti poskrbijo za ustrezne prevode vprašalnika, financiranje in celoten potek terenskega dela znotraj svoje države. Uteži in imputacije podatkov vodita strokovni skupini v Italiji. Upravljanje s podatki in dostopom do njih izvaja CentERdata, ki je lociran na Univerzi v Tilburgu na Nizozemskem.

^TOP

 

1.4 Financiranje raziskave SHARE

Raziskava SHARE se je sprva financirala prek Evropske komisije, in sicer prek 5., 6. in 7. okvirnega programa. Dodatna finančna sredstva ves čas zagotavljajo tudi nemško Ministrstvo za izobraževanje in raziskovanje, ameriški Nacionalni inštitut za staranje, glavnina financiranja pa od 4. vala raziskave dalje pade na različne nacionalne vire. To pomeni, da vsaka država sama zagotavlja sredstva za izvajanje raziskave na svojem ozemlju, skupne službe pa se financirajo prek prej naštetih virov. Celoten seznam financerjev projekta si lahko ogledate tu.

^TOP

 

1.5 Do kdaj je predviden potek raziskave SHARE?

Poleg štirih valov, ki so že bili izvedeni med letoma 2004 in 2012, je načrtovana izvedba še šestih valov do leta 2024. Tako bodo zbrani podatki zajemali obdobje 20 let, kar bo omogočalo podrobne analize vseh sprememb, povezanih s staranjem. 

^TOP

 

1.6 Kaj je SHARELIFE?

SHARELIFE je ime tretjega vala zbiranja podatkov SHARE, ki je potekal med letoma 2008 in 2009 in vsebuje podatke o preteklem življenjskem obdobju anketirancev, torej o otroštvu, preteklih zaposlitvah, partnerjih in otrocih, prebivališču ter podrobnejša vprašanja o zdravju in zdravstvenem varstvu za nazaj. Bistvo baze SHARELIFE je dopolnjevanje s panelnimi podatki SHARE, saj z informacijami o dosedanjem življenju anketirancev lahko sklepamo o vplivu zgodnjih življenjskih izkušenj in dogodkov na sedanje okoliščine starejših. 

^TOP

 

1.7 Kaj je easySHARE?

easySHARE je poenostavljena baza podatkov SHARE, prilagojena HRS in je primerna za uvajanje študentov v delo s podatki ter raziskovalce, ki še nimajo dovolj izkušenj s kvantitativnimi analizami kompleksnih anketnih podatkov.  Običajne objave SHARE podatkovnih baz vključujejo več kot 100 datotek, easySHARE na drugi strani v eni sami datoteki vključuje podatke za vse respondente, ki so doslej sodelovali v raziskavi, kar pomeni, da so v njej podatki za vse doslej izvedene valove raziskave. easySHARE panelna baza podatkov v denormalizirani ("long format") obliki, kar pomeni, da vključuje vse respondente iz vseh držav, ki sodelujejo v raziskavi SHARE in je odlična za učenje longitudinalnih in primerljalnih analiz po državah. Seveda je mogoče analizirati tudi le posamezni val raziskave SHARE. V stisnjeni mapi za prenos je poleg ostalih datotek na voljo Stata program za generiranje baze easySHARE iz ostalih SHARE baz podatkov, kar uporabnikom omogoča razumeti, kako so bile generirane posamezne spremenljivke in tudi spreminjanje baze z dodajanjem ali odvzemanjem spremenljivk. Za več informacij kliknite tu.

^TOP

 

2. Dostop do podatkov

 

2.1 Kdo lahko dostopa do podatkov?

Podatki so za uporabo v znanstvene namene na voljo brezplačno, do njih lahko dostopajo le znanstveniki oziroma raziskovalci, ki so zaposleni v raziskovalnih institucijah in organizacijah. Uporaba podatkov v kakršne koli druge namene, ki niso izključno znanstveni, ni dovoljena.

^TOP 

 

2.2 Kje se dobi podatke?

Na spletni strani SHARE (http://www.share-slovenija.si) kliknite na zavihek "Podatkovni center in dostop do podatkov". Tu so na voljo informacije o pogojih dostopa do podatkov SHARE in povezava na izjavo, ki jo morate skupaj s svojim podpisom poslati na gospo Josette Janssen, CentERdata (Tilburg, NL). S podpisom izjave jamčite, da se strinjate s pogoji dostopa do podatkov SHARE. CentERdata, ki je odgovoren za tehnično izvedbo in centralno zbiranje podatkov, vam bo posredoval vaše uporabniško ime in geslo za dostop do podatkov.

 
 

2.3 V kakšni obliki so podatki na voljo?

Podatki so na voljo v STATA ali SPSS obliki.
^TOP

 

2.4 Pozabljeno uporabniško ime in/ali geslo za dostop do podatkov

Če ste pozabili svoje geslo za dostop do podatkov, kliknite na to povezavo in vnesite svoj naslov e-pošte; prejeli boste sporočilo s svojim geslom. Če ste pozabili, kateri naslov e-pošte ste uporabili ob registraciji za dostop do podatkov SHARE, se obrnite na gospo Josette Janssen: jjanssen@uvt.nl.
^TOP

 

3. Dokumentacija
 

3.1 Kakšna dokumentacija je na voljo?

Na voljo je širok nabor dokumentacije, ki vam lahko bistveno olajša uporabo podatkov SHARE. Splošni opis raziskave SHARE, objavljen v International Journal of Epidemiology, nudi tudi strnjen pogled na raziskavo SHARE. Poleg vprašalnikov za vse države po vseh izvedenih valovih raziskave SHARE spletne strani nudijo tudi strnjeno dokumentacijo za 1. in 2. val zbiranja podatkov, ki vključuje osnovne informacije, ki jih mora poznati vsak, ki dela s podatki SHARE. Dokumentacija za 4. val zbiranja podatkov temelji na doslej že omenjenih dokumentih in vsebuje tudi pregled novosti ter sprememb. Z izjemo 2. vala ima vsak val svojo metodološko dokumentacijo, zato so vse spremembe za 2. val zbiranja podatkov opisane v osmem poglavju knjige rezultatov za 2. val. Dokumentacija za 3. val zbiranja podatkov ne temelji na predhodni dokumentaciji, saj se SHARELIFE razlikuje od predhodnih dveh valov raziskave. Za 1. in 2. val obstaja tudi dokumentacija z evidentiranimi posebnostmi med državami in znotraj obeh izvedenih valov. V tabeli 2 lahko najdete povezave na najpomembnejšo dokumentacijo raziskave SHARE.

Tabela 2: SHARE dokumentacija
Dokument 1. val 2. val

3. val
(SHARELIFE)

4. val
Opis zbirke mikropodatkov SHARE Börsch-Supan A. et al. (2013): Data Resource Profile: The Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe (SHARE), Int J of Epidemiology
Vprašalniki Vprašalniki za 1. val Vprašalniki za 2. val Vprašalniki za 3. val Vprašalniki za 4. val
Vodiči po posameznih valovih SHARE Release Guide 2.5.0, Wave 1 and Wave 2 SHARELIFE Release Guide 1 Release Guide 1.1.1
Metodološka dokumentacija  General Methodology Chapter 8 of W2 FRB SHARELIFE Methodology Wave 4 Innovations & Methodology
Razlike med državami Country-specific deviations W1 Country-specific deviations W2 - -
Razlike med valovi Deviation between waves 1, 2... - ...and 4


^TOP

 

3.2 Kakšne vprašalnike uporabljamo v raziskavi SHARE?

V raziskavi SHARE mednarodno primerljivost zbranih podatkov zagotavljamo s pristopom ex-ante (predhodne) harmonizacije. Imamo torej en generični vprašalnik v angleškem jeziku, ki ga prevajamo v 27 različnih jezikov (nekatere države imajo več uradnih jezikov). Pri tem uporabljamo spletni uporabniški vmesnik LMU, ki nato avtomatično generira nacionalne različice vnaprej programiranega CAPI vprašalnika. Generične vprašalnike in nacionalne različice vprašalnikov za vse valove si lahko prenesete s spletnih strani SHARE (poglejte še povezave v Tabeli 2). Obstajajo pa nekatere spremenljivke, ki so nacionalno zelo specifične in potrebujejo ex-post (naknadno) harmonizacijo, torej naknadno, ko na primer na področju izobrazbe mednarodne ISCED kategorije prevajamo v nacionalne ali poklicno področje, kjer uporabljamo ISCO in NACE kategorije. 

Poleg generičnega in nacionalnih različic vprašalnika uporabljamo tudi posebne vprašalnike, kot je uvodni pregled gospodinjstva (Coverscreen oz. s kratico CV), vprašalnike za samo-izpolnjevanje (drop offs oz. s kratico DO), eksperimentalne dodatne vprašalnike (vignettes) in zaključne vprašalnike (end-of-life questionnaires oz. s kratico EX). Uvodni pregled gospodinjstva je začetni modul vsake ankete, kjer zberemo osnovne demografske informacije o vseh članih gospodinjstva. Nanj odgovarja le en član gospodinjstva, saj ta lahko nudi osnovne informacije o vseh ostalih članih. Ankete se ponavadi zaključijo z vprašalnikom za samo-izpolnjevanje. To je krajša papirnata oblika vprašalnika, ki ne vsebuje več kot 6 vprašanj, na katere ankitiranec odgovarja sam, odgovore pa nato pošlje na anketarsko agencijo oz. vprašalnik v kuverti izroči anketarju (poglejte še vprašanje 5.5). Še ena posebna oblika vprašalnikov, ki so jih uporabljali le v 1. in 2. valu, so eksperimentalni dodatni vprašalniki, katerih namen je bilo izboljšanje mednarodne primerljivosti zbranih podatkov. Če respondent premine, preden bi lahko odgovarjal v naslednjem valu zbiranja podatkov, skušamo poiskati nadomestnega respondenta (to je ponavadi oseba, ki je bila anketirancu blizu), s katerim opravimo zaključno anketiranje (poglejte še vprašanje 5.8) in tako zberemo več informacij o zadnjem letu respondentovega življenja in okoliščinah njegove smrti.   
^TOP

 

3.3 Kje si lahko ogledam sumarnik podatkov?

Sumarnik podatkov za vse valove zbranih podatkov SHARE zaenkrat še ne obstaja. Na "Institute for Research and Information in Health Economics (IRDES)" v Franciji, so pripravili sumarnik podatkov za 2. val zbranih podatkov, ki je dostopen tu. Sicer lahko vse informacije o vsebini, kodiranju in gnezdenju vprašanj dobite v vprašalnikih in vodičih po objavah podatkov (poglejte tudi tabelo 2). 
^TOP

 

4. Metodologija


4.1   Kako poteka zbiranje podatkov?
Zbiranje podatkov v raziskavi SHARE poteka z računalniško podprtim osebnim anketiranjem (CAPI oz. computer-assisted personal interviewing). To pomeni, da anketar s prenosnim računalnikom, na katereim ima naložen program z vprašalnikom, obišče anketiranca na domu in opravi anketo z njim. Osebno anketiranje je v primeru raziskave SHARE nujno, saj anketar z anketirancem opravi tudi vrsto fizičnih testiranj in če anketiranec izrecno dovoli, zbere tudi vzorec kapljic krvi. Izjema so bili vprašalniki za samo-izpolnjevanje (drop offs) in eksperimentalni dodatni vprašalniki (vignettes), ki potekajo tako, da anketiranci vpisujejo svoje odgovore na poseben list papirja (PAPI oz. paper and pencil interviewing), pa tudi zaključno anketiranje, ki ni nujno osebno, temveč lahko poteka prek telefonske zveze (CATI oz. computer assisted telephone interviewing). Za več podrobnosti si lahko ogledate metodološko publikacijo Börsch-Supan, A. and H. Jürges (2005). 

^TOP


4.2   Kdo je lahko izbran v vzorec?
Ciljna populacija raziskave SHARE so osebe, ki so v času priprave vzorca starejše od 50 let in imajo stalno prebivališče v državi, kjer poteka raziskava SHARE. Oseba ne more biti anketirana, če je v zaporu, hospitlizirana ali je ni v državi celoten čas trajanja terenskega dela, ne govori uradnega jezika (anketarji ne smejo prevajati v tuj jezik, tudi če bi znali) ali pa se je preselila in je nov naslov neznan. V 1. valu raziskave so bili v vzorec naključno izbrani posamezniki, ki so bili rojeni leta 1954 ali prej in so ustrezali pogojem za anketiranje. V 2. valu je za vse nove države in osvežitvene vzorce veljalo, da se v vzorec vključi le še en član gospodinjstva. Za vse izvedene valove doslej velja, da poleg vsakega originalnega člana vzorca anketiramo tudi njegovega partnerja, ki živi na istem naslovu kot anketiranec, če pristane na sodelovanje in to ne glede na njegovo starost, kar pomeni, da je lahko tudi mlajši od 50 let.  

Vsi anketiranci postanejo člani panela. Če zamenjajo partnerja, postane tudi ta ustrezen za anketiranje, ne glede na njegovo starost. Vse člane panela sledimo znotraj države, če se preselijo in z njihovimi bližnjimi izvedeno zaključno anketiranje, v kolikor med dvema valovoma preminejo. Mlajše ali nove partnerje, ki v raziskave SHARE niso sodelovali, ne sledimo in v primeru njihove smrti ne izvedemo zaključnega anketiranja. 
^TOP


4.3   Zakaj so različni tipi respondentov?
Ker želimo čas ankete čim bolj skrajšati, je vprašalnik oblikovan tako, da nekatera vprašanja vprašamo le enega član gopodinjstva. Tako na primer "respondent za gospodinjstvo" odgovarja na vprašanja o bivališču, dohodkih gospodinjstva in potrošnji za celotno gospodinjstvo. "Finančni respondent" zase in za partnerja odgovarja o finančnih transferjih in premoženjskem stanju, "družinski respondent" pa odgovarja na vprašanja o otrocih in socialni opori oz. pomoči, ki jo on ali partner dobi od drugih družinskih članov oz. sosedov, prijateljev ipd. Tip respondenta razkrivajo spremenljivke  "dumhhr" (respondent za gospodinjstvo), "dumfinr" (finančni respondent) in "dumfamr" (družinski respondent) v modulu "cv_r module". Z izjemo rednih valov raziskave SHARE, vprašalnik za 3. val, torej SHARELIFE, ne vključuje različnih tipov respondentov, saj vsak anketiranec lahko odgovarja le zase. V 4. valu pa velja, da sta finančni in respondent za gopodinjstvo ista oseba. 
^TOP


4.4   Kaj so to "nadomestne osebe za anketiranje"?
V primerih, ko ima anketirani resne fizične ali kognitivne omejitve in zato ne more samostojno odgovarjati na vprašanja, je možno, da skupaj z njim ali namesto njega odgovarja t.i. nadomestna oseba za anketiranje, ki lahko odgovarja na celotni vprašalnik ali le na del vprašalnika. Primeri stanj, v katerih je primerno opraviti anketo z nadomestno osebo, so na primer: izguba sluha, težave z govorom, Alzheimerjeva bolezen, težave s koncentracijo celoten čas trajanja ankete. Nadomestne osebe za anketiranje uporabljamo tudi v primerih zaključnih anketiranj, ko je originalni anketiranec preminil. Vendar pa nadomestna oseba za anketiranje nikoli ne sme odgovarjati na vse module vprašalnika, saj na določene lahko odgovarja le anketiranec sam. Takšno je na primer merjenje kognitivnih funkcij (CF modul), delno tudi sklop vprašanj o duševnem zdravju (MH modul), merjenje moči stiska rok in hitrost hoje ali moči v nogah, kjer mora anketirani vstajati s stola, ter modul življenjskih pričakovanj (EX). Vsi ostali sklopi vprašalnika na koncu vsebujejo vprašanje, kdo je odgovarjal na pravkar zaključeni sklop vprašanj: (1) Samo respondent, (2) Respondent in nadomestna oseba ali (3) Samo nadomestna oseba. 
^TOP

 

4.5   Kakšne so lahko posledice osipa vzorca?
Osip vzorca pomeni, da zaradi različnih vzrokov anketiranci sčasoma izginjajo iz panela in se posledično zmanjšuje velikost vzorca. V primeru longitudinalnih podatkovnih baz, kjer je bil začetni vzorec verjetnostni, to ne bi smelo povzročati težav, če je osip prav tako naključen – a v resnici ni vedno tako. Zato poleg rednih osvežitev panelnih vzorcev po sodelujočih državah (kar je sicer odvisno tudi od dostopnih financ), v raziskavi SHARE uporabljamo tudi kalibrirane uteži. V določenih okoliščinah kalibrirane uteži namreč lahko preprečijo pristranskost zaradi osipa ali ne-odgovorov. 
^TOP

 

4.6   Ali je mogoče povezovanje administrativnih baz podatkov in anketnih podatkov? 
Anketni podatki omogočajo pridobivanje zelo raznovrstnih podatkov, a zavedati se moramo, da lahko anketiranci navajajo nepopolne ali netočne informacije. Administrativni podatki so na drugi strani bolj točni, a omejeni na točno določene stvari. Povezovanje anketnih in administrativnih podatkov pa omogoča združitev najboljših plati obeh polov. Z izrecnim pisnim dovoljenjem anketiranih v Nemčiji je za povezovanje s podatki SHARE za nemški podvzorec že na voljo administrativna baza nemškega pokojninskega sklada (SHARE-RV). Za več informacij si lahko pogledate tudi vprašanje 7.9. Poleg Nemčije omogočajo povezovanje z administrativnimi podatki v 5. valu tudi Danska, Avstrija, Estonija, Luksemburg in Nizozemska.

^TOP

 

5. Struktura and vsebina

5.1   Kaj vse je vključeno v SHARE vprašalnik?
SHARE vprašalnik je sestavljen iz več različnih sklopov vprašanj. Anketa se začne z uvodnim pregledom gospodinjstva. V 1. in 2. valu je bil uvodni pregled gospodinjstva izveden na ravni celotnega gospodinjstva (cv_h) in za vsakega člana gospodinjstva, torej tudi na individualni ravni (cv_r). V 3. (SHARELIFE) in 4. valu pa je bil uvodni pregled gospodinjstva izveden le še na individualni ravni. Osrednji del vprašalnika je sestavljen iz več sklopov oziroma modulov, ki si jih lahko ogledate v Tabeli 3. Ker želimo zajeti čim bolj aktualne družbene pojave in zmanjševati čas trajanja ankete, vsak sklop ni del vsakega vala.

Tabela 3: Sklopi vprašalnika od 1. do 4. vala
  Vprašalnik - sklop 1.val 2.val 4.val
CV_H Uvodni pregled na ravni gospodinjstva (Coverscreen on household level) X X  
CV_R Uvodni pregled na individualni ravni (Coverscreen on individual level) X X X
DN Demografija (Demographics and networks) X X X
SN Socialno omrežje (Social networks)     X
CH Otroci (Children) X X X
PH Zdravje (Physical health) X X X
BR Tvegano vedenje (Behavioral risks) X X X
CF Kognitivne funkcije (Cognitive funciton) X X X
MH Duševno zdravje (Mental health) X X X
HC Zdravstvena oskrba ( Health care) X X X
EP Zaposlitve in pokojnine (Employment and Pensions) X X X
GS Moč stiska rok (Grip strength) X X X
WS Hitrost hoje (Walking speed) X X  
CS Vstajanje s stola (Chair stand)   X  
PF Pljučna kapaciteta (Puff test)   X X
SP Socialna opora (Social support) X X X
FT Finančni transferji (Financial transfers) X X X
HO Bivalni pogoji (Housing) X X X
HH Dohodki gospodinjstva (Household income) X X X
CO Potrošnja (Consumption) X X X
AS Premoženje (Assets) X X X
AC Aktivnosti (Activities)   X X
EX Pričakovanja (Expectations) X X X
IV Anketarjeva opazovanja (Interviewer observations)     X
XT Zaključno anketiranje (Exit interview)   X X

^TOP


5.2   Kaj je bilo vključeno v SHARELIFE vprašalnik? 
V 3. valu raziskave (SHARELIFE) smo se osredotočili na druge stvari kot v rednih valovih, in sicer na pomembnejša področja v preteklih življenjskih obdobjih posameznikov, kot so življenjski pogoji v otroštvu, partnerstva, otroci, bivalni pogoji, delovna zgodovina in podrobnosti o zdravju ter zdravstveni oskrbi. V tabeli 4 so navedeni vsi sklopi oziroma moduli SHARELIFE vprašalnika, v katerega so vključena tudi nekatera vprašanja iz sklopa dohodkov gospodinjstva (household income - HH) in trenutnega zdravja (physical health - PH).
 

Tabela 4: Sklopi vprašalnika za SHARELIFE (3. val raziskave SHARE)
CV_R Uvodni pregled gospodinjstva na individualni ravni (Coverscreen on individual level)
ST Demografija (Demographics)
RC Retrospektiva - otroci (Retrospectove Children)
RP Retrospektiva - partner (Retrospective Partner)
AC Nastanitev (Accomodation section)
CS Vstajanje s stola (Chair stand)
RE Retrospektiva - zaposlitev (Retrospective - employment)
WQ Kakovost zaposlitve (Work Quality)
DQ Invalidnost
FS Finančna zgodovina (Financial history section)
HS Zdravje v otroštvu (Childhood health section)
HC Zdravstvena oskrba v otroštvu (Childhood health care)
GL Življenje na splošno (General life)
GS Moč stiska rok (Grip strength)
IV Interviewer observations (Anketarjeva opazovanja)
XT Zaključno anketiranje (End-of-life intreview)


^TOP


5.3   So informacije o rasi in etnični pripadnosti vključene v raziskavo SHARE?
Na voljo imamo le podatka o državi rojstva (dn004_ + dn005c) in državljanstvu (dn007_ + dn008c), ki ju najdete v demografskem sklopu spremenljivk. V 5. valu pa smo začeli zbirati še podatek o državi rojstva staršev respondenta. 

^TOP


5.4   Katere podatke vsebuje sklop "Anketarjeva opazovanja" (Interviewer observations - IV)?
Na ta sklop vprašanj odgovarja anketar, ko zaključi z anketiranjem v gospodinjstvu. Odgovori na nekaj vprašanj o poteku ankete, ki so pomembna za razumevanje, kako in v kakšnih okoliščinah je potekala anketa

^TOP


5.5   Kaj je vprašalnik za samo-izpolnjevanje (“drop off” questionnaire s kratico DO)?
V 1., 2., in 4. valu so anketiranci na koncu ankete v papirnati obliki dobili še vprašalnik za samo-izpolnjevanje (PAPI - paper & pencil questionnaire). Ta je bil namenjen nekaterim dodatnim vprašanjem o duševnem in splošnem zdravstvenem stanju, zdravstveni oskrbi in socialnih omrežjih. Vsaka država je imela možnost, da sem vključi tudi nekatera svoja vprašanja, zato se ta vprašalnik po državah lahko deloma razlikuje, njegov osrednji del pa je za vse države enak. To možnost so države večinoma izkoristile v vprašalniku za samo-izpolnjevanje za 4. val raziskave. Generične spremenljivke, torej tiste, ki so za vse države enake, imajo na začetku imena vprašanja črko "q", nacionalno specifične spremenljivke pa se začnejo s kratico države, na primer "at_” za Avstrijo. Vprašalniki za samo-izpolnjevanje se razlikujejo tudi po posameznih valovih, saj se nekatera vprašanja dodajajo in druga režejo iz vprašalnika. Nekatera vprašanja, ki so bila v 1. valu del vprašalnika za samo-izpolnjevanje, so bila v 2. valu prestavljena v osrednji vprašalnik oz. v CAPI (za več informacij si lahko ogledate Prilogo A SHARE Release Guide 2.5.0, Wave 1 and Wave 2).  
^TOP


5.6   Kaj so to dodatni eksperimentalni vzorci (“vignettes”)?
Dodatne eksperimentalne vzorce je imelo osem držav v 1. valu (BE, DE, FR, GR, IT, NL, SP, SW) in enajst držav v 2. valu raziskave SHARE (BE, CZ, DK, DE, FR, GR, IT, NL, PL, SP, SW). Anketiranci v dodatnih vzorcih so dobili eksperimentalni vprašalnik za samo-izpolnjevanje, v katerem so bila nekatera dodatna vprašanja. Ključni cilj eksperimenta je bilo izboljšanje mednarodne primerljivosti zbranih podatkov. Naključno izbrani anketiranci so dobili eno od dveh različic vprašalnika, A ali B, ki sta se razlikovali po vrstnem redu vprašanj in spolu oseb, opisanih v vprašanjih. Spremenljivka "type" označuje različico vprašalnika, ki ga je anketirani izpolnjeval. Opis spremenljivke pa pove, kateri spremenljivki v drugi različici vprašalnika ta spremenljivka ustreza.  
^TOP


5.7   Kateri fizični testi in biomarkerji so vključeni v SHARE? 
Fizični testi in biomarkerji imajo izredno obetavno znanstveno vrednost, zato so tudi vključeni v raziskavo SHARE. Standardna zdravstvena vprašanja so namreč podvržena osebni percepciji anketirancev. Objektivni kazalniki na drugi strani omogočajo (1) preverjanje odgovorov anketirancev, (2) razumevanje kompleksnih povezav med socialnim statusom in zdravjem ter fizioloških povezav in (3) pojavnost pred-bolezenskih stanj. V raziskavi SHARE združujemo odgovore anketirancev o njihovem zdravju s štirimi različnimi fizičnimi testi: moč stiska rok (GS), hitrost hoje (WS), pljučna kapaciteta (PF) invstajanje s stola (CS). V 4. valu smo raziskavi dodali še biomarkerje, a zaenkrat le v Nemčiji, kjer so anketirancem izmerili telesno višino, obseg pasu, krvni pritisk in vzeli vzorec posušenih kapljic krvi (dried blood spots - DBS). Za več informacij o biomarkerjih si oglejte še vprašanje 7.2. 
^TOP

5.8   Kaj pa če anketiranec pred začetkom novega vala raziskave umre? 
Posebnost raziskave SHARE je, da kadar anketirani pred začetkom novega vala raziskave umre, skušamo z njegovimi bližnjimi opraviti zaključno anketiranje, s čimer izvemo več tudi o okoliščinah smrti. Vseeno pa mora anketarska agencija pred začetkom novega vala preverjati vzorec in morebitno smrt potrditi tudi s pomočjo uradnih virov, kadar so ti na voljo (v Sloveniji imamo Centralni register prebivalstva, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve). Kadar se izkaže, da je anketiranec pred novim valom preminil, mora anketar skušati opraviti zaključno anketiranje. Nadomestna oseba za anketiranje je v tem primeru lahko družinski član, sosed/a ali kdo drug, ki je bil pokojniku oz. pokojnici v času smrti blizu in lahko odgovarja na vprašanja o zadnjem letu življenja pokojnika oz. pokojnice ter okoliščinah smrti. Spremenljivke so shranjene v sklopu XT od 2. vala raziskave dalje. Dodan je tudi sklop gv_dol (kratica dol pomeni "živ ali mrtev" oz. angleško "dead or alive"), ki vsebuje informacijo o smrti anketirancev (poglejte tudi vprašanje 7.3).
^TOP

 

6. Delo s podatki

6.1   Kako se združuje baze podatkov?
SHARE podatki so urejeni po valovih in vsak sklop se nahaja v samostojni bazi. Poleg tega so na voljo še dodatne baze z generiranimi spremenljivkami. Za združevanje po modulih oz. sklopih vprašalnika in/ali po valovih na individualni ravni, uporabite spremenljivko "mergeid", ki je ključni identifikator za vsakega anketiranca. Če želite združevati podatke na ravni gospodinjstev, uporabite spremenljivko hhid(#). Obe spremenljivki, mergeid in hhid, sta konstantni skozi vse valove in se ne spreminjata. Zato je potrebno biti dodatno pozoren, zlasti pri združevanju s programskim paketom SPSS, da ne združujete zgolj po enakih mergeid, temveč dodajate tudi nove, nekateri pa izginejo skozi čas. Dodatni identifikator na ravni gospodinjstva je še hhid# (kjer # pomeni številko posameznega vala) in označuje razbita gospodinjstva (na primer, ko se del para preseli v dom za starejše ali zakonca živita ločeno).

^TOP

 

6.2   Kje so podatki o članih gospodinjstva, ki niso bili ustrezni za anketiranje ali pa so zavrnili sodelovanje?
V primeru članov gospodinjstva, ki so zavrnili sodelovanje v anketi ali pa niso bili ustrezni za anketiranje (niso bili izbrani v vzorec oz. niso partnerji tistega, ki je bil izbran v vzorec), je sprememnljivka mergeid kar “no int w.#” (kjer je # številka ustreznega vala raziskave) v cv_r modulu. Raziskovalci, ki jih zanimajo vsi člani gospodinjstva (torej tudi tisti, ki niso bili anketirani) v trenutnem valu, lahko uporabijo identifikator gospodinjstva, ki velja za aktualni val hhid# in v kombinaciji s spremenljivko cvid, ki prav tako velja za aktualni val. Obe spremenljivki najdete v modulu oz. bazi cv_r . V vseh ostalih bazah oz. modulih se člani gospodinjstva, ki niso ustrezni za anketiranje ali pa so ga zavrnili, ne pojavljajo.  
^TOP

 
6.3   Kako do podatka o partnerjih?
Partnerje oz. zakonce, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z anketirancem, lahko identificirate s spremenljivko cvidp (“p” pomeni partner) v cv_r modulu oz. sklopu. cvidp vsebuje vrednost cvid za ustreznega partnerja. Najlažje ponazorimo s primerom: če je oseba_1 (cvid = 1) v partnerskem odnosu z osebo_2 (cvid = 2) potem je cvidp za osebo_1 enak 2 in enak 1 za osebo_2.

^TOP


6.4   Kako do podatka o starosti?
V bazi podatkov ne obstaja spremenljivka za starost, saj obstaja spremenljivka za leto rojstva (yrbirth) in tudi za mesec rojstva (mobirth), s pomočjo katerih lahko hitro izračunate starost - na primer v času trajanja ankete, saj obstajata tudi spremenljivki za leto in mesece ankete (in_year_w# and int_month_w#). Vse naštete spremenljivke se nahajajo v modulu cv_r za vsak val raziskave. 

^TOP


6.5   Zakaj imajo nekatere spremenljivke, na primer izobrazba ali telesna višina, toliko manjkajočih vrednosti?
Glavni razlog za manjkajoče vrednosti v bazah je dejstvo, da za podatke, ki se z leti ne spreminjajo (na primer leto rojstva, dosežena stopnja izobrazbe, tip bivališča) vprašamo le, ko osebo anketiramo prvič, zato je potrebno združevati baze po valovih za nazaj. Ker vzorec na vsakih nekaj let osvežujemo, je tudi prvi val anketiranja za različne anketirance različen. Nekdo je bil prvič anketiran v 4. valu, spet drugi bo šele v valu, ki prihaja.  

Primera takšnih spremenljivk sta višina in izobrazba (glede na to, da so SHARE anketiranci večinoma starejši od 50 let). Če želi raziskovalec te vrednosti uporabiti v kasnejših valovih, kot je bila prva anketa za posamezne anketirance, mora njihove vrednosti prenesti v bazo zadnjega vala, in sicer tako, da združi najprej baze za vse valove, nato pa informacijo prenese v zadnji aktualni val. Za nekatere spremenljivke, na primer zakonski stan ali tip bivališča, vedno preverimo, če so se od zadnje ankete morda spremenile in če so se, ponovno vprašamo po njih. Tako na primer vprašamo, če se je zakonski stan od zadnje ankete spremenil in če se je, vprašamo, kakšen je sedaj. V tem primeru bo informacija vpisana v zadnjem valu anketiranja. 
^TOP

 
6.6  Kaj so to okvirni odgovori (“unfolding brackets”)?
Kadar vprašani ne ve odgovora (DK, Don't Know) ali ga zavrne (RF, Refusal) na vprašanja o osebnih financah, se začne serija vprašanj z okvirnimi odgovori. Cilj teh vprašanj je določiti vsaj nek okvir, v katerem bi se odgovor anketiranca nahajal. Denimo, če vprašani ne ve višine vrednosti svojih prihrankov, ga vprašamo, če je to manj ali več od nekega določenega zneska. 

Okvirni odgovori so nacionalno specifični, za vsako državo drugačni glede na življenjski standard. Objavljeni podatki vključujejo nacionalno specifične vrednosti (v evrih) in zadnjo izbrano vrednost. Obstajajo tri naključno določene vstopne točke. Torej ni pravila, da začnemo z višjimi in gremo proti nižjim vrednostim ali obratno. Če respondent ne zna oceniti niti okvirne vrednost (odgovor "ne vem", DK) ali zavrne tudi ta odgovor ("zavrnitev", RF), je zadnja izbrana vrednost "ne vem" (DK) ali "zavrnitev" (RF). Spremenljivke za okvirne odgovore imajo v poimenovanju za oznako modula in številke vprašanja še posebno oznako "ub” (oglejte si vprašanje 6.7, če vas zanima več informacij o tem, kako so spremenljivke na splošno poimenovane). Za več informacij o okvirnih odgovorih si oglejte 13. poglavje vodiča za 1. in 2. val: SHARE Release Guide 2.5.0, Wave 1 and Wave 2
^TOP

 

6.7  Na kakšen način so spremenljivke poimenovane? 
Spremenljivke v SHARE bazah so načeloma poimenovane v naslednjem formatu: MMXXX_YY. MM označuje sklop vprašalnika oz. modul, na primer DN za demografijo. XXX je številka vprašanja, na primer 001. Sledi podčrtaj, ki ga v primeru "dummy" (slepih) spremenljivk, ki imajo le dve vrednosti ("0" in "1"), nadomesti "d". Za denarne spremenljivke pri okvirnih odgovorih je format prav tako malo drugačen, in sicer se za oznako modula in številko vprašanja doda še oznaka “ub” (Unfolding Brackets). Z izjemo uvodnega pregleda gospodinjstva (cv_r) so spremenljivke v tretjem valu (SHARELIFE) dodatno označene s predpono “sl_”. Za dodatne informacije si oglejte še 10. poglavje vodiča za 1. in 2.val raziskave: SHARE Release Guide 2.5.0, Wave 1 and Wave 2
^TOP

 

6.8   Čemu je namenjenja datoteka "ado-file sharetom"?
Datoteka "ado-file sharetom" je program, s katerim lahko rekodirate manjkajoče vrednosti in jih ustrezno poimenujete. Če ga želite uporabiti, priporočamo, da ga zaženete takoj, ko odprete bazo podatkov oz. ko združite module, ki jih želite uporabljati. 
^TOP 


6.9   Je možna tudi longitudinalna analiza otrok anketirancev? 
Pri longitudinalnih analizah se raziskovalci ne smejo zanesti na vrstni red otrok v bazi za CH sklop vprašalnika (CH-Children), temveč morajo uskladiti spol in letnice rojstva. To pa zato, ker vprašani vsakokrat govorijo o otrocih v drugačnem vrstnem redu in tudi zato, ker se partnerski odnosi lahko spremenijo, sprašujemo pa vedno po otrocih za trenutnega partnerja.
^TOP


6.10 Se informacije o otrocih v CH bazi (modulu oz. sklopu vprašalnika) lahko povežejo s podatki o socialnih omrežjih (SN modul), socialni opori (SP modul) in finančnih transferjih (FT modul)?
Informacije o otrocih, ki so jih vprašani naštevali v CH sklopu (Children) 4. vala raziskave, ne moremo neposredno povezati s sklopom socialne opore (SP, Social Support) in finančnih transferjev (FT, Financial Transfers). Razlog je sprememba v seznamu možnih različnih razmerij, ki jih ima vprašani z osebami, o katerih govori. Podatek o osebi, ki bodisi daje ali prejema socialno oporo oz. finančne transferje, temelji prav na tem seznamu, ki je za razliko od 1. in 2. vala, kjer je seznam vključeval možnost našteti do 9 otrok, v 4. valu prvič vseboval možnost našteti do 7 članov socialnega omrežja in le eno možnost "drugi otrok" (other child). To pomeni, da je prikazan le seznam otrok, ki jih je vprašani navedel kot člane svojega socialnega omrežja. To potem tudi onemogoča, da bi bili pri vprašanjih o socialni opori ali finančnih transferjih poimensko izpostavljeni otroci, ki prej niso bili navedeni kot člani socialnega omrežja.
^TOP


6.11 Zakaj je v 4. valu toliko manjkajočih vrednostih pri vprašanju, če so biološki starši anketirancev še živi (dn026_1  in dn026_2)?
Informacijo o tem, ali so biološki starši vprašanih še živi, vsebujeta vprašanji DN026_1 (mati) in DN026_2 (oče). Vrstni red obeh vprašanj je odvisen od anketnih podatkov v predhodnih valovih raziskave, če se v njih sodelovali, pa tudi od podatkov o njihovih socialnih omrežjih. Enako kot pri vseh ostalih spremenljivkah v SHARE bazah je količina manjkajočih vrednosti posledica anketiranja v več valovih, torej če združujete baze po valovih, boste zadnjim podatkom dodali še podatke iz prejšnjih valov in manjkajočih vrednosti bo manj. Ob predpostavki, da so osebe v socialnih omrežjih vprašanih dejansko žive, lahko delež manjkajočih vrednosti zmanjšate s pomočjo spremenljivke sn005*. Žal pa je prišlo v instrumentu vprašalnika do napake in vsi niso dobili tega vprašanja, zato še vedno ostaja precej manjkajočih vrednosti. 

Če je to osrednja spremenljivka vaše analize, priporočamo, da uporabite podatke iz 1. in 2. vala ter počakate na objavo podatkov za 5. val, ko smo vse anketirance, ki imajo manjkajoče vrednosti za spremenljivki DN026_1 and DN026_2, ponovno vprašali, ali so biološki starši še živi ali ne.
^TOP

 

7. Dodatne spremenljivke

7.1  Kaj je namen dodatnih spremenljvk in katere dodatne spremenljivke so na voljo?

Da bi uporabnikom olajšali delo z mednarodnimi podatki, so nekatere spremenljivke že vnaprej pripravljene za direktno uporabo, in sicer zlasti tiste, ki nudijo možnost mednarodnih primerjav, kot je Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (ISCED). Poleg mednarodno standardiziranih spremenljivk so na voljo tudi druge dodatne spremenljivke, ki olajšajo delo s SHARE bazami podatkov. V tabeli 5 si lahko ogledate pregled vseh baz dodatnih spremenljivk.  

 

Tabela 5: Baze dodatnih spremenljivk
Baza dodatnih spremenljvik Opis 1.val 2.val 3.val 4.val
GV_WEIGHTS Vzorčne in kalibrirane uteži X X X X
IMPUTATIONS

Imputacije določene s pogoji (FCS metoda) 

X X   X
GV_HEALTH Spremenljivke za fizično in duševno zdravje ter indikatorji, kot so BMI, EURO-D lestvica depresije, itd. X X   X
GV_ISCED Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (ISCED-97) X X   X
GV_ISCO Standardni klasifikaciji poklicev (ISCO) in dejavnosti (NACE) X X    
GV_HOUSING Bivališče in prostorske kode za regije (NUTS)  X X   X
GV_DOL Živi in preminuli respondentje X X    
GV_SUPPORT Socialna opora in sestava gospodinjstva X      
G_NETWORKS Socialna omrežja       X
GV_BIOMARKER Obseg pasu, telesna višina, pritisk in posušeni vzorci kapljic krvi (le Nemčija)       X
GV_RV_LINK Povezave z administrativnimi podatki nemškega pokojninskega sklada (le Nemčija)     X  

^TOP


7.2   So biomarkerji tudi vključeni v raziskavo SHARE?
Biomarkerji so bili vpeljani v 4. valu raziskave SHARE. Poskusno so jih zbirali najprej v Nemčiji, v 6. valu pa bomo biomarkerje zbirali tudi v v drugih državah. Poleg merjenja telesne višine, obsega pasu in krvnega pritiska so s pisnim dovoljenjem anketiranca zbirali tudi posušene vzorce kapljic krvi, ki si jih laboratorijsko testirali za raven holeterola, HbA1c (glikirani hemoglobin za testiranje glukoze v krvi) in C-reaktivni protein (kaže na vnetja, infekcije, okužbe). Laboratorijske rezultate bomo povezali s SHARE podatkovnimi bazami in tako dobili objektivne zdravstvene kazalnike. 
^TOP


7.3   Katere informacije so vključene v bazo "živ ali mrtev" ("Alive or deceased”)?
Baza "živ ali mrtev" (“Alive or deceased”) vsebuje informacijo o tem, ali je anketiranec med dvema valovoma preminul ali je še živ. Baza "gv_dol" za 1. val vsebuje informacije o tem, če so anketiranci iz 1. vala še živi v 2. valu ali ne. Za 34 odstotkov anketirancev v 1. valu podatek ni znan, kar je posledica dejstva, da ga lahko dobimo le, če anketarjem uspe v 2. valu vzpostaviti ponoven stik z anketiranci iz 1. vala. Če ponovnega stika ni bilo mogoče vzpostaviti, ker se je anketirani preselil in novega naslova ni mogoče dobiti, podatek o tem, ali je še živ, manjka. Enako velja tudi za gv_dol bazo v 2. valu, kjer dobimo informacijo, koliko anketiranih iz 1. in 2. vala je bilo še živih v 3. valu.
^TOP


7.4   Katere dodatne spremenljivke so na voljo v zdravstvenem sklopu (baza "gv_health")?
Baza gv_health vsebuje širok nabor dodatnih zdravstenih spremenljivk in kazalnikov fizičnega ter duševnega zdravja. Večina dodatnih spremenljivk je primerljiva s spremenljivkami raziskave HRS (US Health and Retirement Study - HRS). Dodatne spremenljivke za fizično zdravje so na primer ameriška verzija samo-ocene zdravja (sphus), indeks telesne mase (bmi), število kroničnih bolezni (chronic), indeks mobilnosti (mobility) in omejitve instrumentalnih dnevnih življenjskih aktivnosti (iadl). Spremenljivke duševnega zdravja so na primer EURO-D lestvica depresije (eurod), meritev orientacije v času (orienti) in računski rezultati za matematične spretnosti (numeracy).  
^TOP

7.5   Katere geografske informacije so na voljo v bazi "gv_housing"?
SHARE nudi tudi podatke iz šifranta osnovnih prostorskih enot (NUTS), ki je pravzaprav hierarhična upravno-terioterialna razdelitev v EU. Z njimi lahko določamo teritorialne lokacije gospodinjstev na različnih ravneh:

NUTS 1: glavne socio-ekonomske regije 

NUTS 2: kohezijske regije

NUTS 3: statistične regije

Zaradi zakonskih obveznosti glede zaščite osebnih podatkov v vseh državah niso na voljo informacije na vseh NUTS ravneh. V Nemčiji, na primer, lahko objavljajo le NUTS 1 raven. Spremenljivke so shranjene v bazi "gv_housing".
^TOP
 

7.6   Kako smo izmerili izobrazbo anketiranih?
Izobrazba je ena izmed najbolj raznolikih mednarodnih spremenljivk, zato potrebujemo standardno klasifikacijo, šifrant, če želimo primerjati izobrazbene kategorije po državah. Baza gv_isced vsebuje Mednarodno standardno klasifikacijo izobraževanja iz leta 1997 (International Standard Classification of Education - ISCED-97). Poleg podatkov o izobrazbi respondentov imamo na voljo tudi podatke o izobrazbi njihovih otrok, nekdanjih partnerjev in v 1. valu celo za izobrazbo anketarjev. V 1. in 2. valu so na voljo podatki za največ 4 otroke, v 4. valu pa za vse otroke. V letu 2011 so države UNESCA pripravile revizijo ISCED šifranta izobrazbe, ki jo od 5. vala dalje upoštevamo tudi v raziskavi SHARE, in sicer upoštevamo obe različici šifranta, iz leta 1997 in leta 2011. Prav tako bodo od 5. vala dalje na voljo tudi podatki o izobrazbi staršev.
^TOP

7.7   Katere informacije vsebuje sklop oz. baza gv_isco?
Vse respondente smo vprašali za njihov poklic, za poklic staršev in nekdanjega partnerja. V 1. valu smo vse zbrane podatke kodirali po Mednarodni standardni klasifikaciji poklicev iz leta 1988 (International Standard Classification of Occupations - ISCO-88), ki jo pripravljajo v mednarodni organizaciji dela (International Labour Organization - ILO). Za ustrezno razvščanje industrijskih panog je v bazi gv_isco dodatno na voljo še prilagojena Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti (Statistical Classification of Economic Activities - NACE, version 4 rev. 1 1993). Za več informacij si oglejte še poglavja 19.3.1 and 19.3.2 v vodiču za 1. in 2. val: SHARE Release Guide 2.5.0, Wave 1 and Wave 2 
^TOP

7.8   Kako smo zajeli socialna omrežja? 
Sklop socialnih omrežij (social network - SN) je bil prvič uveden v 4. valu raziskave SHARE, s čimer naj bi na inovativen način zajeli informacije o posameznikovem socialnem okolju. Celoten sklop temelji na pristopu, ki presega najbolj pogosto relacijsko metodo merjenja, kjer opazujemo vrsto odnosov med enotami, pri čemer podatke pogosto podajajo nadomestne enote v gospodinjstvu. SN sklop vprašalnika vsebuje podroben opis socialnega omrežja vsakega respondenta. Vsak lahko naštejeje do sedem oseb, ki jim zaupa. Nato pa ga za vsakega člana njegovega socialnega omrežja vprašamo še, kako sta povezana (na primer družinski član, nekdanji sodelavec, sosed ipd.), katerega spola je, kako blizu živita, kako blizu sta si v čustvenem smislu in kako pogosti so stiki med njima. Podatki o socialnih omrežjih se lahko povežejo z bazo socialne opore (social support - SP) in finančnih transferjev (financial transfers - FT).

Baza "gv_networks" vsebuje dodatnih 96 spremenljivk. Na podlagi seznama članov socialnega omrežja lahko to omrežje povežemo tudi z bazami otrok (children - CH), socialne opore (social support - SP), finančnih transferjev (financial transfers - FT) in demografijo (demographics - DN). Baza dodatnih spremenljivk "gv_networks" je sestavljana iz podatkov naštetih baz. Za več informacij o merjenju socialnih omrežjih v raziskavi SHARE si oglejte poglavje 14.1 v vodiču za 4. val: SHARE Release Guide 1.1.1, Wave 4.

^TOP
 

7.9   Kaj je v bazi gv_rv_link?
V Nemčiji so v 3. valu respondente spraševali tudi, če dovolijo, da se podatki, zbrani v raziskavi SHARE, lahko povežejo z njihovimi podatki v bazi pokojninskega sklada (German Pension Fund). Ta longitudinalna baza podatkov vsebuje podrobne administrativne podatke o zaposlitveni zgodovini respondentov. Za dostop do teh administrativnih podatkov morajo raziskovalci izpolniti poseben obrazec nemškega pokojninskega sklada (ne le za dostop do podatkov SHARE). Za dodatne informacije glede dostopa do podatkov in vodič po administrativni bazi podatkov ter sumarnik za bazo "SHARE-RV" je dostopen tu.
^TOP

7.10 Katere dodatne spremenljivke so na voljo v bazah socialne opore in sestave gospodinjstva? 
Baza "gv_support" vsebuje dodatne spremenljivke iz uvodnega pregleda gospodinjstva (coverscreen - CV) in socialne opore (social support - SP). V njej so na voljo tudi informacije o sestavi gospodinjstva in tipu gospodinjstva na individualni ravni, torej za vsakega anketiranca.
^TOP

7.11 Kaj so to panelni podatki zaposlitvene zgodovine anketirancev?
Panelna baza zaposlitvene zgodovine anketirancev je sestavljena iz podatkov, dobljenih od 1. do 3. vala raziskave SHARE. Vključuje podatke o položaju na trgu dela za vsakega respondenta SHARELIFE iz objav 2.5.0. za 1. in 2. val raziskave in objave 1 za 3. val raziskave SHARE oz. SHARELIFE. Podrobnejši metodološki opis in predpostavke te dodatne baze podatkov so na voljo v delovnem zvezku: SHARE working paper 11-2013:  “Working life histories from SHARELIFE: a retrospective panel” (avtorji Agar Brugiavini, Danilo Cavapozzi, Giacomo Pasini in Elisabetta Trevisan). Pri objavi prispevkov na podlagi baze zaposlitvene zgodovine anketirancev vas prosimo, da upoštevate dodatne napotke pri navanju in citiranju, kot je opisano v datoteki, ki je na voljo tudi ob prenosu podatkov. 

^TOP
 

8. Uteži

8.1  Kakšne uteži so na voljo?

SHARE zagotavlja več vrst uteži. Odločitev, katere uteži uporabiti, je odvisna od tega, ali delate longitudinalno analizo ali ne, druga možnost so presečne analize, kjer analizirate enote v določenem časovnem obdobju, in seveda tudi od tega, kaj je vaša osnovna enote analize (gospodinjstva ali posamezniki).
Vse uteži najdete v bazi gv_weights, ki vključuje vzorčne in kalibrirane uteži. Vzorčne uteži so enake obratni vrednosti izbora v vzorec konkretnega vala raziskave (število enot v vzorcu delimo s seštevkom odgovorov in neustreznih enot za anketiranje) in služijo kot popravek za neenako verjetnost izbora v vzorec, čeprav so nepristranska cenilka verjetnosti izbora v vzorec v resnici lahko le v idealnih razmerah, ko vse enote v vzorcu odgovarjajo na anketo. V realnosti pa se soočamo tudi s težavo ne-odgovora enot, ko anketiranci zavrnejo sodelovanje v anketi, zato so cenilke, ki jih dobimo zgolj z uporabo vzorčnih uteži, ki ne upoštevajo ne-odgovorov in osipa vzorca, lahko pristranske. V raziskavi SHARE se problematike ne-odgovorov in osipa vzorca lotevamo z ex-post (naknadno) kalibracijo po metodi Deville and Särndal (1992). Tako na koncu dobimo kalibrirane uteži, ki nudijo najboljši približek originalnim vzorčnim utežem, ob čemer upoštevamo znane populacijske parametre. 
^TOP

 

8.2  Ali obstajajo kakšni splošni napotki za uporabo uteži?
Na to vprašanje ni preprostega odgovora. Uporabnikom priporočamo, da si ogledajo objavljeni prispevek Solon, Haider in Wooldridge (2013), kjer avtorji obravnavajo dva različna pristopa k znanstvenim analizam: (i) ocenjevanje populacijskih deskriptivnih oz. opisnih statistik, in (ii) ocenjevanje vzročnih učinkov (na primer: povečanje natančnosti cenilk oz. zmanjšanje vzorčne variance z odpravljanjem heteroskedastičnosti; doseganje konsistentnosti cenilk s popravki za pojav endogenosti v vzorčenju; in ocenjevanje povprečnih delnih učinkov ob nemodelirani heterogenosti učinkov). V prvem primeru uteži uporabimo zato, da na osnovi vzorca lahko sklepamo o lastnostih ciljne populacije. V našem primeru to pomeni, da lahko na podlagi našega vzorca sklepamo o celotni populaciji starejših od 50 let. Uporaba vzorčnih uteži je intuitivna in ne nenavadna, saj lahko o populacijskih vrednostih sklepamo le na podlagi uteženega vzorca. V drugem primeru, ko sklepamo o vročnih učinkih, pa je vprašanje, kako uporabljati uteži, bolj zapleteno. Raziskovalci se morajo odločiti, za kaj uporabljati utežene cenilke, presoditi, ali je razlog pravi, in dvakrat preveriti z metodami diagnostike, ki so na voljo. Če se porajajo dvomi o tem, ali uteži uporabiti ali ne, je bolje objaviti utežene in ne-utežene vrednosti ter obrazložiti razliko med njimi oz. kaj to pomeni za rezultate analize. Prav tako je priporočljiva uporaba robustne ocene standardnih napak. 
^TOP

 

8.3  Katere uteži uporabiti za presečne (se nanašajo le na določeno obdobje) in katere za longitudinalne analize?
Pri uporabi SHARE podatkov imate na voljo kalibrirane presečne in longitudinalne uteži. Za presečne analize (to so tiste najbolj pogoste analize, ki jih izvajamo le v določeni časovni točki, ko so bili neki podatki zbrani) kalibrirane uteži temeljijo na osnovni enoti analize. Za longitudinalne analize pa kalibrirane uteži temeljijo na izbiri kombinacije valov in osnovne enote analize. Za podrobnejše informacije o presečnih in longitudinalnih kalibriranih utežeh si lahko ogledate poglavje 22 v vodiču za 1. in 2. val:  SHARE Release Guide 2.5.0, Wave 1 and Wave 2. Ne prezrite, da so uteži za 4. val drugačne od tistih v predhodnih valovih. Ključne razlike so: (i) ne razlikujemo več različnih vzorcev (na primer le glavni vzorec ali dodatni vzorec ali kombinacija obojega); (ii) ni več presečnih kalibriranih uteži za partnerje, ki niso sodelovali v raziskavi, kar je posledica drugačnih postopkov imputacij v 4. valu (več informacij je na voljo v dokumentaciji imputacij); (iii) prav tako ni več longitudinalnih kalibriranih uteži za vse možne kombinacije valov panela. Za več informacij si oglejte poglavje 14. 3 v vodiču za 4. val: SHARE Release Guide 1.1.1, Wave 4.
^TOP

 

8.4  Zakaj imajo nekatere uteži manjkajoče vrednosti?
Manjkajoči podatki za vzorčne in kalibrirane uteži so lahko posledica (i) manjkajočih podatkov o vzorčnem okviru, (ii) neustrezne starosti enote (na primer mlajši od 50 let), (iii) manjkajočih podatkov za izračun kalibracijskih uteži (starost, spol, NUTS1 regionalne kode), (iv) respondentov, ki niso del izbranega vzorca (velja le za kalibrirane longitudinalne uteži). Vse kalibrirane uteži so izračunane tako, da naštete primere šteje za ne-odgovore, zato lahko vse enote z manjkajočimi utežmi izločite iz analize podatkov.
^TOP

 

 9. Imputacije 

9.1   Kakšne imputacijske metode uporabljamo?
V raziskavi SHARE uporabljamo metodo mulltiple imputacije. Glede na obseg manjkajočih podatkov lahko vrednosti imputiramo (vstavljamo) bodisi s preprosto "hot-deck" metodo, bodisi po metodi, določeni s pogoji (fully conditional specification method - FCS). Imputacije se vedno naredijo ločeno po državah in tipih vzorcev (samska gospodinjstva, samski in tretja oseba, gospodinjstva, kjer sta anketirana oba partnerja in pari ne glede na to, kdo je odgovoarjal in kdo ne). 
^TOP

9.2   Ali lahko imputacijske spremenljivke uporabljamo za longitudinalne analize?
Da, a pri tem lahko naletite na težave. Najprej morate preveriti, ali ima spremenljivka, ki vas zanima, imputacije za vse valove. Dobro je tudi upoštevati, da imputacije ne vključujejo spremenljivk iz preteklih valov, ki jih ni v aktualnem valu. To seveda pomeni, da ima model imputacij manj splošno obliko, kot bi jo lahko imel model za analizo longitudinalnih podatkov, kar lahko vodi do nekonsistentnosti ocen (Meng je leta 1994 ta problem poimenoval kot "uncongeniality"). V prihodnosti nameravamo vpeljati bolj splošen imputacijski model. 
^TOP

9.3   Zakaj je v imputacijski bazi toliko primerov (več kot v ostalih SHARE bazah)?
Na voljo je več imptuacijskih vrednosti, saj zaradi zagotavljanja večje variabilnosti podatkov, postopke imputacije poženemo večkrat in vsi rezultati so vneseni v bazo (za več informacij si oglejte Rubin 1987). Če na primer za oceno manjkajočih vrednosti (te se pojavljajo zlasti pri finančnih spremenljivkah kot je na primer dohodek) so bili postopki imputacije pognani petkrat. Vseh pet podatkovnih okvirov je vključenih. Posledično to pomeni, da se v imputacijskih podatkovnih datotekah vsak primer pojavlja petkrat. Identificirate jih lahko s pomočjo spremenljivke "implicat". Dejansko pa ni nobenega razloga, da bi bila katera izmed teh petih vrednosti za isto spremenljivko bolj primerna za uporabo. 


9.4   Zakaj so imputacijske spremenljivke v 4. valu drugačne od tistih iz predhodnih valov?
Imputacijski model je v 4. valu raziskave doživel precej sprememb, zato se razlikuje od uporabljenih v predhodnih valovih. Najpomembnejša razlika je v obravnavi partnerjev, ki niso želeli sodelovati v raziskavi, uporabi manjšega nabora agregiranih spremenljivk in uvedba dveh spremenljivk za merjenje dohodka celotnega gospodinjstva. Cilj teh sprememb je bolj zanesljiv imputacijski model, vendar pa je težko oceniti posledice teh sprememb za longitudinalne analize z uporabo panelnih podatkov raziskave SHARE. V pripravi pa je razširitev novega imptuacijskega modela še na predhodne valove raziskave, tako da bo na ovljo za celotno panelno bazo podatkov. Za več informacij o razlikah med novim in starim imputacijskim modelom si oglejte še poglavje 14.2 Vodiča za 4. val:  SHARE Release Guide 1.1.1, Wave 4.


9.5   Zakaj imamo v 4. valu dve različni spremenljivki za dohodek gospodinjstva?
Za razliko od predhodnih valov, imamo v imputacijskem modelu za 4. val dve spremenljivki za celoten dohodek, saj smo tokrat poleg originalne spremenljivke o mesečnem dohodku gospodinjstva hh017_uporabili še dodatne informacije. Imputirana spremenljivka thinc je vsota individualno imputiranih dohodkov za vse člane gospodinjstva in je primerljiva (ignoring the effects of the other major changes in the imputation procedure) z mero dohodka za celotno gospodinjstvo v predhodnih valovih, zato tudi predlagamo, da je uporabljate v longitudinalnih analizah. Imputirana spremenljivka thinc2 pa je mera celotnega dohodka gospodinjstva, ki smo jo dobili z vprašanjem hh017_. Uporabnikom podatkov SHARE močno priporočamo, da pri analizah uporabljajo obe meri za dohodke gospodinjstva, kar nam bo pomagalo tudi pri razumevanju, katera od obeh mer je boljša za znanstveno uporabo. 


9.6   So denarni zneski v imputacijski bazi pretvorjeni v evre?
Denarne vrednosti v imputacijskem modelu 1. in 2. vala raziskave so izražene v lokalnih valutah. V 4. valu pa so vse denarne vrednosti v imputacijskem modelu v evrski valuti. To pomeni, da moramo pri prilagajanju na pariteto kupne moči (purchasing power parity - PPP oz. slovensko PKM) za države, ki nimajo evra, denarne vrednosti najprej pretvoriti v lokalno valuto s pomočjo spremenljivke excrate. Šele nato te vrednosti lahko delimo z menjalnim razmerjem PKM (oz. PPP-exchange rate).