Na jugu Evrope je življenjska doba, navkljub boleznim, daljša: čeprav ljudje na jugu Evrope živijo dlje, so na severu bolj zdravi in bogatejši. Če primerjamo razlike med državami glede zadovoljstva z zdravjem v splošnem, se pokaže, da so s svojim zdravjem najbolj zadovoljni Danci, saj jih kar 40 % meni, da je njihovo zdravstveno stanje odlično in le 10 %, da so slabega ali zelo slabega zdravja. Sledijo jim Švedi in Švicarji. Staranje je povsod po Evropi povezano z zdravstvenimi težavami. Ena takšnih je tudi pojav sive mrene, ki je petkrat pogostejša v starostni skupini najstarejših starejših, to so starejši od 80 let, kot v starostni skupini med 50 in 59 let. Ženske se v splošnem pogosteje pritožujejo nad zdravjem, a so moški tisti, ki imajo več potencialno življenjsko nevarnih bolezni, kot je diabetes, bolezni srca ali pljuč. Strokovnjaki verjamejo, da je razlog za to v bolj tveganem življenjskem slogu moških, saj pogosteje kadijo in spijejo več alkohola.

Zdravstveno nego za starostnike, geriatrijo, je potrebno izboljšati. SHARE je prva raziskava, ki spremlja tudi, koliko starejši »iz lastnega žepa« plačujejo za zdravstveno nego in storitve in uporabo ter kakovost teh storitev za starejše. V mnogih pogledih se zdi, da je na tem področju še veliko prostora za izboljšave. Na primer z vidika preventive, kjer se kaže resno pomanjkanje geriatričnih pregledov in preventivnih testiranj.

Bolj izobraženi so tudi bolj zdravi. Rezultati v vseh državah raziskave SHARE kažejo na znatne socio-ekonomske razlike v zdravju in zdravstvenem vedenju. Na primer, v primerjavi z višje izobraženimi starejšimi, so tisti z manj formalne izobrazbe kar za 70 % bolj verjetno fizično neaktivni in za 50 % bolj verjetno je tudi, da imajo prekomerno telesno težo. Za vse države pa velja, da imajo moški bolj verjetno prekomerno telesno težo kot ženske.

Izobraževanje pomaga preprečevati okvare kognitivnih (zaznavnih) funkcij in depresijo. Močna povezava med zdravjem in socio-ekonomskim položajem velja tudi za duševno zdravje. Razlike med državami v upadu kognitivnih funkcij se ujemajo z razlikami v izobrazbi. Depresija je pogostejša pri anketirancih z nižjimi dohodki ali z manj premoženja, kar še zlasti velja za države na severu Evrope.