Dogodki

Delavnica za uporabnike SHARE podatkov 2019 - program

21. novembra 2019 bo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja potekala delavnica za uporabnike SHARE podatkov....

preberite več...

19. Festival za tretje življenjsko obdobje

V okviru festivala za tretje življenjsko obdobje bo slovenska ekipa SHARE pripravila pogovor, naslovljen "Razvoj...

preberite več...

Delavnica za uporabnike SHARE podatkov 2019

21. novembra 2019 bo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja potekala delavnica za uporabnike SHARE podatkov....

preberite več...

Novice

Objava SHARE podatkov 8. vala

Na voljo je objava 1.0.0 podatkov 8. vala!...

preberite več...

Terensko zbiranje podatkov druge SHARE Corona raziskave

Po uspešnem prvem zbiranju podatkov poleti 2020, smo v letošnjem juniju pričeli z drugim zbiranjem...

preberite več...

COVID-19 podatki 8. vala raziskave SHARE so na voljo!

Objava COVID-19 podatkov 8. vala raziskave SHARE...

preberite več...

Zaposlitve in upokojevanje


Možnost predčasne upokojitve prispeva k večjemu številu zgodnejših upokojitev. Razlike v pokojninskih in socialnih politikah evropskih držav vplivajo na porazdelitev in starostni vzorec delovno aktivnih ter upokojencev. V državah, kjer je zgodnejše upokojevanje dovoljeno in finančno ugodno (zlasti na jugu, a tudi v Avstriji in Franciji), je zgodnjih upokojitev več. Rezultat je veliko neizkoriščene delovne sile v Avstriji, Italiji in Franciji, kjer veliko zdravih posameznikov ni delovno aktivnih. Opisane razlike v pokojninskih sistemih vplivajo tudi na načine upokojevanja.

Deleži ljudi, ki poleg javnega pokojninskega zavarovanja sami varčujejo za pokojnino, so v Evropi razmeroma nizki. Skoraj vsi starejši prebivalci Evrope varčujejo v javnih pokojninskih shemah (I. steber). Več kot polovica pokojnino iz javnih virov dopolnjuje s sredstvi iz zasebnih varčevalnih shem. Na Švedskem in Nizozemskem skoraj dve tretjini upokojencev prejema dodatno poklicno pokojnino (II. Steber). Vseeno pa poklicne varčevalne sheme (II. steber) v večini držav predstavljajo le manjši delež pokojnine. Še manj ljudi pa varčuje v zasebnih pokojninskih shemah, kot so na primer police življenjskega zavarovanja (III. steber). Še najpogostejša so ta zavarovanja na Švedskem, kjer skoraj 20 % upokojencev varčuje tudi tako, evropsko povprečje za varčevanje v III. stebru pa znaša 10 %. Najnižje pokojnine imajo upokojenci, ki so zasedali delovna mesta za manj kvalificirano delovno silo, še zlasti, če so se hkrati upokojili predčasno.

Odločitev za zavarovanje za primer invalidnosti ni povezana s splošnim zdravstvenim stanjem. Delež prejemnikov zavarovanja za primer delovne nezmožnosti, v starosti med 50 in 64 let, se po evropskih državah močno razlikuje in znaša od 16 % na Danskem, do 3 % v Grčiji. Raziskava SHARE je prva, ki povezuje mednarodno primerljive podatke s podatki o zdravstvenem stanju in rezultati kažejo, da takšna variabilnost med 11 evropskimi državami ne more biti posledica zdravstvenih razlogov.

Dobri pogoji na delovnem mestu prispevajo h kasnejši upokojitvi. Zadovoljstvo z zaposlitvijo v obdobju pred upokojitvijo – na primer, možnost nadzora nad svojim delom in ustrezno poplačilo vloženega truda – se po evropskih državah zelo razlikuje in obstaja jasna ločnica med severom in jugom Evrope. Kakovost zaposlitve je močno povezana s splošnim počutjem. Slabša kakovost zaposlitve gre z roko v roki s slabim zdravjem in depresijo. Podatki raziskave SHARE prav tako razkrivajo značilne razlike kakovosti življenja v različnih državah.

Prostovoljstvo je v nekaterih državah pogosto. Starejši v Evropi različno porabljajo svoj prosti čas in plačano delo še zdaleč ni edini način. Skupno se 10 % starejših, starih med 65 in 74 let, ukvarja s prostovoljstvom. Na Nizozemskem je ta delež najvišji, in sicer več kot 25 %. Na drugi strani pa imamo tudi države, kot sta Španija In Grčija, kjer se s prostovoljstvom ukvarja le 4 % anketirancev vseh starostnih skupin. Dve tretjini starejših prostovoljcev navaja, da se s prostovoljstvom ukvarjajo zato, da bi v času upokojitve počeli kaj koristnega. Pri tem velja opozoriti, da zdravstveno stanje pomembno vpliva na ukvarjanje s prostovoljstvom, saj se bodo tisti, ki so slabšega zdravja, manj verjetno ukvarjali s prostovoljstvom kot enako stari upokojenci, ki so boljšega zdravja.