Dogodki

Delavnica SHARE 2017: Uporaba SHARE podatkov

19. oktobra 2017 bo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja potekala delavnica na temo uporabe SHARE...

preberite več...

Slovenski znanstveniki bodo v Milanu predstavili izsledke svojih raziskav s področja dolgotrajne oskrbe

Na milanski politehniki (Politecnico di Milano, Via Bonardi 3, Milano) bo med 26. in 28....

preberite več...

Delavnica uporabe podatkovne zbirke SHARE na Inštitutu za socialno varstvo

13. januarja 2017 je na Inštitutu za socialno varstvo v Ljubljani potekala delavnica uporabe SHARE...

preberite več...

Novice

SHARE Newsletter 2018/2

Izšla je druga letošnja številka SHARE Newsletterja, v katerem si lahko med drugim preberete o...

preberite več...

Transforming Care Conference 2019: poziv za članke

V okviru konference Transforming Care junija 2019 v Københavnu bo potekala tudi tematska sekcija, posebej...

preberite več...

Izšla je 9. številka e-glasila SHARE Findings Newsletter

V septembru je izšla deveta številka e-glasila SHARE Findings Newsletter. V njej najdete najnovejše povzetke...

preberite več...

Zaposlitve in upokojevanje


Možnost predčasne upokojitve prispeva k večjemu številu zgodnejših upokojitev. Razlike v pokojninskih in socialnih politikah evropskih držav vplivajo na porazdelitev in starostni vzorec delovno aktivnih ter upokojencev. V državah, kjer je zgodnejše upokojevanje dovoljeno in finančno ugodno (zlasti na jugu, a tudi v Avstriji in Franciji), je zgodnjih upokojitev več. Rezultat je veliko neizkoriščene delovne sile v Avstriji, Italiji in Franciji, kjer veliko zdravih posameznikov ni delovno aktivnih. Opisane razlike v pokojninskih sistemih vplivajo tudi na načine upokojevanja.

Deleži ljudi, ki poleg javnega pokojninskega zavarovanja sami varčujejo za pokojnino, so v Evropi razmeroma nizki. Skoraj vsi starejši prebivalci Evrope varčujejo v javnih pokojninskih shemah (I. steber). Več kot polovica pokojnino iz javnih virov dopolnjuje s sredstvi iz zasebnih varčevalnih shem. Na Švedskem in Nizozemskem skoraj dve tretjini upokojencev prejema dodatno poklicno pokojnino (II. Steber). Vseeno pa poklicne varčevalne sheme (II. steber) v večini držav predstavljajo le manjši delež pokojnine. Še manj ljudi pa varčuje v zasebnih pokojninskih shemah, kot so na primer police življenjskega zavarovanja (III. steber). Še najpogostejša so ta zavarovanja na Švedskem, kjer skoraj 20 % upokojencev varčuje tudi tako, evropsko povprečje za varčevanje v III. stebru pa znaša 10 %. Najnižje pokojnine imajo upokojenci, ki so zasedali delovna mesta za manj kvalificirano delovno silo, še zlasti, če so se hkrati upokojili predčasno.

Odločitev za zavarovanje za primer invalidnosti ni povezana s splošnim zdravstvenim stanjem. Delež prejemnikov zavarovanja za primer delovne nezmožnosti, v starosti med 50 in 64 let, se po evropskih državah močno razlikuje in znaša od 16 % na Danskem, do 3 % v Grčiji. Raziskava SHARE je prva, ki povezuje mednarodno primerljive podatke s podatki o zdravstvenem stanju in rezultati kažejo, da takšna variabilnost med 11 evropskimi državami ne more biti posledica zdravstvenih razlogov.

Dobri pogoji na delovnem mestu prispevajo h kasnejši upokojitvi. Zadovoljstvo z zaposlitvijo v obdobju pred upokojitvijo – na primer, možnost nadzora nad svojim delom in ustrezno poplačilo vloženega truda – se po evropskih državah zelo razlikuje in obstaja jasna ločnica med severom in jugom Evrope. Kakovost zaposlitve je močno povezana s splošnim počutjem. Slabša kakovost zaposlitve gre z roko v roki s slabim zdravjem in depresijo. Podatki raziskave SHARE prav tako razkrivajo značilne razlike kakovosti življenja v različnih državah.

Prostovoljstvo je v nekaterih državah pogosto. Starejši v Evropi različno porabljajo svoj prosti čas in plačano delo še zdaleč ni edini način. Skupno se 10 % starejših, starih med 65 in 74 let, ukvarja s prostovoljstvom. Na Nizozemskem je ta delež najvišji, in sicer več kot 25 %. Na drugi strani pa imamo tudi države, kot sta Španija In Grčija, kjer se s prostovoljstvom ukvarja le 4 % anketirancev vseh starostnih skupin. Dve tretjini starejših prostovoljcev navaja, da se s prostovoljstvom ukvarjajo zato, da bi v času upokojitve počeli kaj koristnega. Pri tem velja opozoriti, da zdravstveno stanje pomembno vpliva na ukvarjanje s prostovoljstvom, saj se bodo tisti, ki so slabšega zdravja, manj verjetno ukvarjali s prostovoljstvom kot enako stari upokojenci, ki so boljšega zdravja.