Možnost predčasne upokojitve prispeva k večjemu številu zgodnejših upokojitev. Razlike v pokojninskih in socialnih politikah evropskih držav vplivajo na porazdelitev in starostni vzorec delovno aktivnih ter upokojencev. V državah, kjer je zgodnejše upokojevanje dovoljeno in finančno ugodno (zlasti na jugu, a tudi v Avstriji in Franciji), je zgodnjih upokojitev več. Rezultat je veliko neizkoriščene delovne sile v Avstriji, Italiji in Franciji, kjer veliko zdravih posameznikov ni delovno aktivnih. Opisane razlike v pokojninskih sistemih vplivajo tudi na načine upokojevanja.

Deleži ljudi, ki poleg javnega pokojninskega zavarovanja sami varčujejo za pokojnino, so v Evropi razmeroma nizki. Skoraj vsi starejši prebivalci Evrope varčujejo v javnih pokojninskih shemah (I. steber). Več kot polovica pokojnino iz javnih virov dopolnjuje s sredstvi iz zasebnih varčevalnih shem. Na Švedskem in Nizozemskem skoraj dve tretjini upokojencev prejema dodatno poklicno pokojnino (II. Steber). Vseeno pa poklicne varčevalne sheme (II. steber) v večini držav predstavljajo le manjši delež pokojnine. Še manj ljudi pa varčuje v zasebnih pokojninskih shemah, kot so na primer police življenjskega zavarovanja (III. steber). Še najpogostejša so ta zavarovanja na Švedskem, kjer skoraj 20 % upokojencev varčuje tudi tako, evropsko povprečje za varčevanje v III. stebru pa znaša 10 %. Najnižje pokojnine imajo upokojenci, ki so zasedali delovna mesta za manj kvalificirano delovno silo, še zlasti, če so se hkrati upokojili predčasno.

Odločitev za zavarovanje za primer invalidnosti ni povezana s splošnim zdravstvenim stanjem. Delež prejemnikov zavarovanja za primer delovne nezmožnosti, v starosti med 50 in 64 let, se po evropskih državah močno razlikuje in znaša od 16 % na Danskem, do 3 % v Grčiji. Raziskava SHARE je prva, ki povezuje mednarodno primerljive podatke s podatki o zdravstvenem stanju in rezultati kažejo, da takšna variabilnost med 11 evropskimi državami ne more biti posledica zdravstvenih razlogov.

Dobri pogoji na delovnem mestu prispevajo h kasnejši upokojitvi. Zadovoljstvo z zaposlitvijo v obdobju pred upokojitvijo – na primer, možnost nadzora nad svojim delom in ustrezno poplačilo vloženega truda – se po evropskih državah zelo razlikuje in obstaja jasna ločnica med severom in jugom Evrope. Kakovost zaposlitve je močno povezana s splošnim počutjem. Slabša kakovost zaposlitve gre z roko v roki s slabim zdravjem in depresijo. Podatki raziskave SHARE prav tako razkrivajo značilne razlike kakovosti življenja v različnih državah.

Prostovoljstvo je v nekaterih državah pogosto. Starejši v Evropi različno porabljajo svoj prosti čas in plačano delo še zdaleč ni edini način. Skupno se 10 % starejših, starih med 65 in 74 let, ukvarja s prostovoljstvom. Na Nizozemskem je ta delež najvišji, in sicer več kot 25 %. Na drugi strani pa imamo tudi države, kot sta Španija In Grčija, kjer se s prostovoljstvom ukvarja le 4 % anketirancev vseh starostnih skupin. Dve tretjini starejših prostovoljcev navaja, da se s prostovoljstvom ukvarjajo zato, da bi v času upokojitve počeli kaj koristnega. Pri tem velja opozoriti, da zdravstveno stanje pomembno vpliva na ukvarjanje s prostovoljstvom, saj se bodo tisti, ki so slabšega zdravja, manj verjetno ukvarjali s prostovoljstvom kot enako stari upokojenci, ki so boljšega zdravja.