Tako kot na primer fiziki potrebujejo raziskovalno infrastrukturo CERN, da bi lahko razumeli fiziko delcev, tudi raziskovalci na področju družboslovja potrebujemo raziskovalno infrastrukturo v obliki programskih orodij in urejenih baz podatkov, ki predstavljajo morda za mnoge nenavaden, a vendar še kako uporaben raziskovalni laboratorij. Raziskave na področju zdravstvenih, socialnih in ekonomskih značilnostih staranja prebivalstva terjajo infrastrukturo v obliki lahko dostopnih mikrobaz podatkov o zdravju, delu, ekonomskih in socialnih razmerah posameznikov v procesu staranja, kot tudi o njihovi kakovosti življenja in blagostanju.

Odpri članek

Demografske napovedi so znane: po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imeli v Evropi leta 2025 že tretjino prebivalstva starejšega od 60 let (Börsch-Supan, Hank, Jürges, 2005), le malo pa je znanega o tem, kako starejši dejansko živijo, kako se preživljajo iz dneva v dan, koliko pomoči, če sploh kaj, potrebujejo in kako pridejo do potrebne pomoči pri vsakodnevnih opravilih ali osebni negi. Prejmejo dovolj ali premalo pomoči? Kaj sploh potrebujejo? Kakšna je kakovost njihovega življenja? So srečni in zadovoljni s svojim družinskim in prijateljskim okoljem? Vse to so vprašanja, ki so še kako pomembna pri pripravi vseh politik tako na ravni EU kot na ravni nacionalnih držav.

Odpri članek

Staranje je naravni proces, ki pa zaradi vedno daljše življenjske dobe za vse sektorje družbe predstavlja poseben izziv. S staranjem narašča prevalenca kroničnih bolezni ter drugih fizičnih in duševnih bolezni. Preventivne dejavnosti in skrb za zdravje ter stalni nadzor nad zdravstvenimi težavami starejših odločilno pripomorejo k vzdrževanju kakovosti življenja starejše populacije. Informacijski sistem, sprotno sledenje podatkom in njihova analiza služijo kot podpora, ki odločevalcem omogočajo sprejemati konkretne in usmerjene odločitve o politikah, ki na vseh področjih vodijo do boljšega zdravja državljanov. Pomembnost področja zdravja se kaže tudi skozi anketo SHARE, kjer je velik del zbranih podatkov ravno o zdravju državljanov EU, tudi Slovenije.

Odpri članek

• Kazalniki zdravja kažejo, da Slovenija ne odstopa bistveno od povprečja SHARE, z izjemo obolevanja za artritisom, kjer smo precej bolj zdravi.
• Indeks zdravja po državah SHARE je pokazal, da so najboljše Danska, Švica in Poljska, Slovenija je v zgornjem delu lestvice.
• Najbolj optimistični pri izražanju zdravja so Skandinavci, najbolj pesimistični pa v vzhodnoevropskih državah in Nemčiji, tudi Slovenija sodi med nekoliko bolj pesimistične države.
• Za Slovenijo so posebej pomembne ugotovitve glede neenakosti v zdravju, ki kažejo, da po sami pogostosti bolezenskih znakov ne odstopamo od zahodnoevropskih držav, problemi pa lahko nastopijo glede njihovega vpliva na celotno zdravstveno stanje.

Odpri članek

• Po vrednostih kognitivnih funkcij starejših so najslabše države sredozemskega blaginjskega sistema.
• Slovenija je po vrednostih tako rekoč vseh kognitivnih funkcij, z izjemo verbalnih sposobnosti, uvrščena slabše od povprečja.
• Po starostnih skupinah vse kognitivne funkcije padajo, bolje izobraženi pa imajo izrazito boljše rezultate pri vseh kognitivnih funkcijah, kar je posebej vidno pri funkcijah spomina.
• Zanimive bi bile nadaljnje analize, posebej glede razmerja med udeleževanjem prostočasnih dejavnosti in kognitivnih funkcij.

Odpri članek

• V Sloveniji je približno 7 % prebivalcev, starih 50 let in več, v zadnjem mesecu na kakršenkoli način (pasivne ali aktivne misli) razmišljalo o samomoru oziroma o tem, da si želijo umreti. 
• Delež prebivalcev, ki so v zadnjem mesecu na kakršenkoli način razmišljali o samomoru oziroma so izražali željo po smrti, se razlikuje glede na spol (več žensk), starost (delež narašča s starostjo), izobrazbo (večji delež pri manj izobraženih), način življenja (večji delež pri tistih, ki živijo sami) in finančno stanje gospodinjstva (večji delež pri tistih, ki težje shajajo).
• Delež prebivalcev, ki so v zadnjem mesecu na kakršenkoli način razmišljali o samomoru oziroma so izražali željo po smrti, se razlikuje tudi glede na prisotnost depresije v zadnjem mesecu ali diagnoze čustvenih motenj (večji delež pri tistih z depresijo in čustvenimi motnjami), število kroničnih bolezni (večji delež pri tistih z več boleznimi), dolgotrajne bolezni (večji delež pri tistih, ki imajo dolgotrajne bolezni) in omejenost aktivnosti (večji delež pri bolj omejenih).
• Med državami, ki so sodelovale v raziskavi, se Slovenija glede na delež oseb, starih 50 let in več, ki so v zadnjem mesecu imele kakršnekoli samomorilne misli oziroma željo po smrti, uvršča v povprečje.

Odpri članek

• V Sloveniji med starejšimi trenutno štiri ali več simptomov depresije doživlja 26 % vprašanih, zdravila pa trenutno uživa le 2 % vprašanih, kar je najmanj med vsemi opazovanimi državami.
• Zaradi depresije se je pri zdravniku ali psihiatru kadarkoli zdravilo 48 % vprašanih, 9 % pa se jih je že zdravilo v bolnišnici, kar nas uvršča v mednarodno povprečje.
• Starostniki z več depresivnimi simptomi so manj zadovoljni z življenjem, imajo več kroničnih bolezni, pogosteje so v zadnjem letu obiskali svojega zdravnika
• in imajo omejitve pri vsakodnevnih opravilih, kar pomeni, da se verjetno pri njih akumulira več različnih težav in bolezni ter da je tudi njihovo normalno funkcioniranje precej okrnjeno.
• Bodoči ukrepi bi se lahko usmerili v še dodatno izobraževanje zdravstvenih delavcev, da bi bili ti učinkovitejši pri diagnosticiranju in zdravljenju depresije, ali pa v destigmatizacijo in spreminjanje odnosa do duševnih bolezni in njihovega zdravljenja ter uživanja zdravil pri bolnikih.

Odpri članek

• Analiza je po pričakovanju pokazala, da starejši posamezniki v Sloveniji bolj pogosto poiščejo ambulantno oskrbo, jemljejo več zdravil in so v večjem deležu hospitalizirani.
• Edina izjema so najstarejši starostniki (85+), pri katerih smo opazili, da je uporaba zdravstvenih storitev manjša kot pri starostni skupini od 70. do 79. leta.
• Poleg starosti je bil pomemben dejavnik, ki je vplival na uporabo zdravstvenih storitev, izobrazba, dohodek pa je značilno vplival le na število stikov zgolj z zdravnikom družinske medicine.
• Izsledki bodo pomembni kot osnova za nadaljnje spremljanje uporabe zdravstvenih storitev starostnikov v Sloveniji.

Odpri članek

• Starejši posamezniki v Sloveniji v povprečju porabijo letno 7,2 EUR za bolnišnično oskrbo, 78,8 EUR za izven-bolnišnične storitve in 69,6 EUR za zdravila.
• Njihova skupna poraba za izdatke iz žepa za zdravstvo znaša v povprečju 158,9 EUR na leto in je primerljiva, čeprav nekoliko nižja od izdatkov iz žepa za zdravstvo povprečnega Slovenca.
• Poraba je višja pri kroničnih kot ostalih bolnikih, močno je pogojena z izobrazbo in dohodkom.
• Izsledki bodo pomembni kot osnova za spremljanje izdatkov iz žepa ter oblikovanje zdravstvene politike v smislu zagotovitve ustrezne dostopnosti do zdravstvenih storitev ter zagotovitev ustrezne ravni izdatkov iz žepa v Sloveniji

Odpri članek

• V Sloveniji kadi približno vsak sedmi prebivalec, star 50 let ali več (14,4 %).
• Delež kadilcev se med prebivalci Slovenije, starimi 50 let in več, razlikuje glede na spol, starost in izobrazbo.
• Prebivalci Slovenije, stari 50 let in več, kadijo v manjšem deležu kot splošna populacija in so v zgodnejših fazah epidemije kajenja.
• Med državami, ki so sodelovale v raziskavi (številne evropske države in Izrael), se Slovenija uvršča med tiste z nižjimi deleži kadilcev.
• Pomembno je, da tudi v tej starostni skupini spodbujamo opuščanje kajenja, saj to v katerikoli starosti ugodno vpliva na zdravje, zmanjša umrljivost in izboljša preživetje.

Odpri članek

• Vsak dan sadje ali zelenjavo uživa kar 85 % prebivalcev Slovenije, starih 50 let ali več, priporočene štiri dnevne obroke ali več pa nekaj manj kot četrtina (22 %).
• Delež prebivalcev Slovenije, starih 50 let ali več, ki redno uživajo sadje ali zelenjavo, je primerljiv z mlajšo populacijo, delež teh, ki uživajo priporočene štiri obroke dnevno ali več, pa je višji v primerjavi z mlajšo populacijo.
• Slovenija se z deležem prebivalcev, starih 50 let in več, ki vsakodnevno uživajo sadje ali zelenjavo, uvršča precej nad povprečje, z deležem prebivalcev, ki uživajo priporočene štiri obroke dnevno ali več, pa celo na visoko drugo mesto med sodelujočimi državami v raziskavi.
• Nezadostno uživanje obrokov (dva ali manj dnevno) je prisotno pri 27 %, nezadostno uživanje sadja ali zelenjave (manj kot enkrat dnevno) pa pri 15 % prebivalcev, starih 50 let ali več, ki bi lahko zaradi fizioloških sprememb in ob pridruženih bolezenskih stanjih tvegali različne oblike podhranjenosti. Priporočilom zdravega prehranjevanja slabše sledijo moški in glede na starostne skupine mlajši. Priporočilom o rednem uživanju obrokov slabše sledijo tisti, ki finančno shajajo lažje, priporočilu o rednem uživanju sadja ali zelenjave pa tisti, ki finančno shajajo težje, so nižje izobraženi, manj telesno dejavni in imajo višje vrednosti ITM. Omenjene razlike med posameznimi skupinami kažejo potrebo po razvoju specifično prilagojenih programov promocije zdravja, ki bi vključevali tudi elemente zmanjševanja neenakosti v zdravju.
• Zaradi ugodnega učinka na zdravje je smiselno tudi v starostni skupini 50 let ali več s prilagojenimi ciljnimi ukrepi, kot so prehranska politika, družbeni in socialni ukrepi za ustvarjanje naklonjenih okolij ter promocija zdravja, spodbujati in krepiti zdrav način prehranjevanja.

Odpri članek

• Vsak dan zaužije priporočenih 6 skodelic tekočine ali več (to je vsaj 1,3 litra) malo več kot polovica (54 %) prebivalcev Slovenije. Nezadostno uživanje tekočin (1 do 2 skodelici dnevno) je prisotno pri 16 % prebivalcev, starih 50 let ali več, ki bi lahko ob pridruženih fizioloških spremembah in bolezenskih stanjih tvegali različne oblike dehidracije. Nezadostno uživanje je bolj prisotno glede na starostne skupine med starejšimi (80 let in več), pri tistih, ki težje finančno shajajo skozi mesec, in tistih, ki živijo v neurbanem okolju.
• Slovenija se z deležem prebivalcev, starih 50 let in več, ki vsakodnevno zaužijejo priporočeno količino tekočin, uvršča malo pod povprečje, medtem ko se po deležu teh, ki so že izpostavljeni tveganju zaradi dehidracije, uvrščamo precej nad povprečje sodelujočih držav.
• Slovenija se glede pogostosti dnevnega uživanja mleka in mlečnih izdelkov uvršča pod povprečje sodelujočih držav, glede pogostosti uživanja mesa pa primerjava pokaže, da prebivalci Slovenije, stari 50 let in več, v večjem deležu uživajo meso (perutnino, rdeče meso, in ribe) večkrat na teden v primerjavi s povprečjem EU. Deleži pogostosti uživanja stročnic in jajc so primerljivi s povprečjem EU.
• Za zdravje prebivalcev, starih 50 let in več, je pomembno dovolj pogosto uživanje priporočenih količin manj mastnega mleka in mlečnih izdelkov ter pustega mesa in zamenjav (predvsem stročnic). Raziskava SHARE kaže na nižjo pogostost uživanja priporočenih skupin beljakovinskih živil pri tistih prebivalcih, starih 50 let in več, ki imajo nižjo izobrazbo in slabši ekonomski status, kar lahko vodi v neenakosti v zdravju.
• Pomembno je, da tudi v tej starostni skupini s prilagojenimi ciljnimi ukrepi, kot so prehranske strategije, družbeni in socialni ukrepi za ustvarjanje naklonjenih okolij ter promocija zdravja, redno opozarjamo in spodbujamo k zadostnemu uživanju kakovostnih beljakovinskih virov, kot tudi priporočenih oblik tekočin, kot so npr. voda, manj sladkani čaji, mineralne vode, sadni sokovi ipd.

Odpri članek

• V Sloveniji je skoraj polovica prebivalcev, starih 50 let ali več, čezmerno hranjenih (45,1 %) in skoraj četrtina debelih (23,9 %).
• Delež čezmerno hranjenih in debelih je med moškimi višji kot med ženskami. 
• Delež čezmerno hranjenih in debelih je nižji v starostni skupini od 50 do 64 let v primerjavi s starejšimi od 65 let. Najmanjši delež prekomerno hranjenih in debelih je med najstarejšimi odraslimi iz skupine 80 let in več.
• Razlike v izobrazbi se odražajo v deležu čezmerno hranjenih in debelih prebivalcev Slovenije, starih 50 let in več; bolj izobraženi so manj pogosto debeli od manj izobraženih.
• Med številnimi evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi, se Slovenija po deležu čezmerno hranjenih prebivalcev, starih 50 let in več, uvršča v sam vrh, medtem ko se po deležu debelih uvršča malo nad povprečje.
• Preventivni ukrepi na področju zdravih prehranjevalnih navad in telesne dejavnosti, prilagojenih starostnikom, so ključni za izboljšanje stanja prehranjenosti in vzdrževanja funkcionalne mišične mase, saj je pridobljeno debelost zelo težko zdraviti in obvladovati.
• Posebno pozornost bo treba nameniti tudi podhranjenim posameznikom ter njihovemu učinkovitemu in zgodnjemu odkrivanju.

Odpri članek

• Za ženske je manjša verjetnost neaktivnosti, povezane s sprehodi, vrtnarjenjem in drugimi lažjimi opravili v primerjavi z moškimi, a večja verjetnost neaktivnosti povezane s športom in težjimi opravili, glede na moške.  
• Zanimivo je, da se verjetnost ne-ukvarjanja z zmerno telesno aktivnostjo povečuje z izobrazbo, medtem ko statistično značilnega vpliva izobrazbe na neaktivnost povezano s športom ne zaznamo.
• Razširjenost družabnega omrežja zmanjšuje verjetnost neaktivnosti povezane z zmerno porabo energije, ne zaznamo pa statistično značilnega vpliva na športno neaktivnost.
• Z vidika politike na področju športne aktivnosti v Sloveniji je potrebno bolje vključevati ženske, zaposlene in tiste, ki živijo v urbanem okolju.

Odpri članek

• Delež oviranih, ki vstopa v izračun kazalnika zdravih let življenja, je za Slovenijo približno ustrezen. 
• Delež zelo oviranih je po raziskavi SHARE bistveno nižji kot po EU-SILC, kar odpira vprašanje o ustreznosti uporabe podatkov o zelo oviranih iz raziskave EU-SILC v projekcijah izdatkov za dolgotrajno oskrbo.
• Kazalnik zdravih let življenja, ki temelji na oviranosti po GALI (zelo in zmerno ovirani), je ustrezna mera za splošne težave z zdravjem, ne pa tudi za ocenjevanje potreb po dolgotrajni oskrbi.
• V bodoče bi morali pri ocenjevanju kazalnika zdravih let življenja uporabljati oviranost po GALI, za ocenjevanje potreb po dolgotrajni oskrbi pa kazalnika oviranosti pri opravljanju temeljnih ali podpornih dnevnih opravil.

Odpri članek

Staranje prebivalstva ima pomembne − največkrat predvidljive − posledice za socialnoekonomski položaj starejšega prebivalstva. Tveganje relativne revščine je za osebe, stare 50 let in več, precej večje od povprečnega v Sloveniji, k čemur je prispevala tudi pokojninska reforma, uveljavljena leta 2000. Praksa zgodnjega upokojevanja ima za posledico trajno nizke pokojnine, stopnja tveganja revščine pa se za upokojence zvišuje. Posledice so vidne tudi na področju širše pojmovane socialne vključenosti starejšega prebivalstva, ki zajema stanovanjske razmere, razpoložljivost pomembnih dobrin in zmožnost starejših, da si privoščijo tisto, kar imamo v današnji slovenski družbi za normalno (od primerno ogrevanega stanovanja do tedna poËitnic zunaj kraja bivanja). Poleg ustreznega socialno-ekonomskega položaja je za kakovostno življenje v starosti pomembna vpetost v socialna in družinska omrežja. Ta omrežja poleg stikov in občutka pripadnosti pomenijo zagotovilo, da bo starejša oseba po potrebi deležna potrebne neformalne pomoči v vsakodnevnem življenju in finančne podpore.

Odpri članek

• Stopnja tveganja relativne revščine med osebami, starimi 50 let in več, (38%) in pogostost subjektivnega občutenja revščine med tem prebivalstvom (22%) sta v Sloveniji primerjalno med najvišjimi.
• Korelacija med tveganjem relativne revščine in oceno, da lastno gospodinjstvo s svojim dohodkom zelo težko shaja iz meseca v mesec, je na splošno precej visoka (0,44) in močno statistično značilna.
• Na ravni posameznih držav pa razlika med deleži starejših, ki so izpostavljeni tveganju relativne revščine, in tistimi, ki z dohodki svojega gospodinjstva zelo težko shajajo, znaša od nekaj manj kot 10 odstotnih točk (v Belgiji) do skoraj 30 odstotnih točk (v Španiji in Avstriji).

Odpri članek

• Med starejšim prebivalstvom je v Sloveniji prevlada lastniških nad najemnimi stanovanji med najbolj izrazitimi, saj se po visokem deležu lastniških stanovanj (87 %) in majhnem deležu najemnih stanovanj (4 %) slovenska starejša gospodinjstva uvrščajo na tretje mesto med državami SHARE.
• Velik delež (64 %) stanovanj starejših gospodinjstev predstavljajo samostojne stanovanjske hiše, izrazitost tega pojava je slovenska posebnost, saj je to drugi najvišji odstotek med državami SHARE.
• Starejša slovenska gospodinjstva so po številu članov med največjimi, pojav samskega gospodinjstva je manj izražen, bivanje skupaj z odraslim otrokom pa je bolj izraženo kot v večini drugih držav.
• Slovenija po več kazalcih sodi med države, v katerih ima pri oskrbi starejših zelo pomembno vlogo sorodstvo, zlasti odraslih otrok, in se torej sorodstvo potrjuje kot zelo pomemben steber oskrbe starejših.

Odpri članek

• Prevelika stanovanjska potrošnja starejše omejuje pri zadovoljevanju drugih nujnih potreb in jih obremenjuje tudi delovno.
• Stanovanjska potrošnja starejših v Sloveniji, skupaj s stroški ogrevanja, je v primerjavi z njihovim dohodkom največja v Evropi.
• Najbolj učinkovita strategija za znižanje previsoke stanovanjske potrošnje je sprememba bivališča, vendar smo po stanovanjski nemobilnosti starejših evropski rekorder. Zato je za zmanjšanje teže problema potrebno treba uporabiti tudi alternativne strategije povečanja dohodkov in znižanja stanovanjskih stroškov starejših.

Odpri članek

• V Sloveniji je delež socialno izključenih starejših precejšen, saj je takih, ki so izključeni s treh ali več področij hkrati, 15 %, kar nas uvršča na drugo mesto med opazovanimi državami.
• Slovenija izstopa v negativno smer predvsem po slabem finančnem položaju starejših, stanovanjski prikrajšanosti in majhni stopnji civilne participacije.
• Rezultati potrjujejo to, kar kažejo tudi številne druge raziskave, in sicer da so starejši v Sloveniji ranljiva skupina, kar pa bi bilo dobro primerjati še s socialno izključenostjo drugih (starostnih, spolnih, rasnih, religijskih) skupin v družbi.
• Država bo torej morala posvetiti pozornost tudi akumulaciji ranljivosti med starejšimi, saj se tudi v Sloveniji te ranljivosti v veliki meri med seboj povezujejo.

Odpri članek

• Medgeneracijsko sodelovanje v družini je bilo v preteklosti in je še tudi danes najpogostejši način zagotavljanja vzajemne pomoči med generacijami in kot tako temelj medgeneracijske solidarnosti.
• V prispevku so analizirani medgeneracijski transferji v Sloveniji in drugih državah Evrope na podlagi podatkov SHARE.
• Pri vseh opazovanih državah, tudi Sloveniji, se kaže, da starejši več opore nudijo, kot jo prejmejo.
• Glede medgeneracijske solidarnosti je Slovenija bližje južnoevropskim kot vzhodnoevropskim državam, kar potrjuje domneve, da je slovenski blaginjski kontekst kombinacija različnih blaginjskih sistemov

Odpri članek

• V Sloveniji je v povprečju 6 % anketiranih starejših imelo soseda za člana socialnega omrežja, s čimer naša država ne izstopa odstopa iz od evropskega povprečja.
• Velike so razlike med državami so v pogostosti stikov s sosedi (člani omrežja), kjer z bolj s pogostejšimi stiki izstopajo države južne Evrope, blizu pa jim je tudi Slovenija.
• Intenzivnost odnosov kaže na možnost uporabe teh odnosov kot vira oskrbe in pomoči, predvsem za starejše, ki živijo sami.

Odpri članek

• V prispevku neformalne oskrbovalce opredelimo kot tiste, ki so v zadnjem letu skoraj dnevno nudili osebno nego ali praktično pomoč v gospodinjstvu članom družine izven njihovega gospodinjstva, prijatelju ali sosedu, in tiste, ki so redno pomagali pri osebni negi članom istega gospodinjstva.
• Na podlagi raziskave SHARE ocenjujemo, da v Sloveniji osebno nego ali praktično pomoč izven lastnega gospodinjstva redno nudi okrog 48.000 oseb, redno pomoč pri osebni negi v istem gospodinjstvu pa okrog 37.000 oseb.
• Za slovenske neformalne oskrbovalce je značilno, da v primerjavi s celotnim vzorcem SHARE izstopajo po svojem slabšem finančnem stanju in dejstvu, da jih večina živi v ruralnem okolju. 
• Položaj neformalnih oskrbovalcev v Sloveniji sistemsko ni urejen, kljub temu da neformalni oskrbovalci prevzemajo pomembno vlogo pri pomoči pri temeljnih in podpornih dnevnih opravilih, zato snovalce politik pozivamo k aktivni ureditvi tega področja na način, ki bo oskrbovalcem zagotavljal kakovostno življenje, osebam, odvisnih od njihove pomoči, pa kakovostno oskrbo

Odpri članek

Raziskava SHARE je panelna raziskava, omejena na vzorec posameznikov, starih 50 let in več. Ta vseevropska raziskava je bila spodbujena z ameriško raziskavo Health and Retirement Study, ki je prav tako panelnega tipa, omejena na vzorec starejših posameznikov (50 let in več). Če dodam osebno opazko: priprave na ameriško raziskavo sem spremljal »v živo«, ko sem v študijskem letu 1989/90 kot Fulbrightov štipendist delal na Inštitutu za družbene raziskave (Institute for Social Research − ISR) Univerze v Michiganu. Pobuda, nastala v Ameriki, je močno vplivala tudi na raziskovalce iz evropskih držav, ki so redno študijsko obiskovali ISR; tako je nastala tudi evropska raziskava SHARE. Seveda, zanimanje (ne samo raziskovalcev!) za analiziranje socioekonomskih značilnosti in odločitev starejšega prebivalstva je razumljivo: staranje prebivalstva predstavlja izziv za celotno družbo, zato morajo biti odločitve o spremembah na zdravstvenem in pokojninskem področju ter področju socialne politike in trga dela osnovane na primernih analizah.

Odpri članek

• Gledano na povprečje držav SHARE, najdemo v Sloveniji med starejšimi zaposlenimi precej večji delež javnih uslužbencev in precej manjši delež zaposlenih, medtem ko je delež samozaposlenih v povprečju držav SHARE.
• Med starejšimi zaposlenimi glede na države SHARE največjo količino dela opravijo v Sloveniji in drugih državah Vzhodne Evrope.
• Statistično značilno večji delež žensk je praviloma med zaposlenimi in javnimi uslužbenci, večji delež moških pa med samozaposlenimi. Slednji so tudi nekoliko starejši v primerjavi z drugima dvema skupinama. 
• Političnim odločevalcem svetujemo predvsem podroben vpogled v razlike med vrstami zaposlitve pri starejših delavcih po vseh navedenih značilnostih.

Odpri članek

• Slovenija izstopa po deležu tistih v bolniškem staležu ter povprečnem številu dni v bolniškem staležu, kjer je celo prva med vsemi državami SHARE.
• Med starejšimi so v bolniškem staležu pogosteje ženske kot moški. S starostjo delež tistih v bolniškem staležu upada, narašča pa povprečno število dni, preživetih v staležu.
• Zadovoljstvo z delom močno vpliva na bolniški stalež, bolj zadovoljni so manj pogosto v staležu.
• Slovenskim odločevalcem svetujemo večjo pozornost ukrepom na področju bolniškega staleža starejših, saj se Slovenija kaže kot izstopajoča tako po deležu starejših zaposlenih oseb v staležu kot po dolžini staleža.

Odpri članek

• Med samozaposlenimi je večji delež moških, kar je nekoliko v nasprotju s predstavami o prekarnem delu, kot tistem s prevladujočim deležem t.i. feminiziranih poklicev. 
• Delež samozaposlenih se s starostjo zmanjšuje, delež »pravih« prekarnih oblik dela pa povečuje. 
• Tako samozaposleni kot prekarni delavci imajo praviloma boljšo subjektivno zaznavo dohodka kot zaposleni, kar je uganka, ki terja pojasnilo.
• Več ugotovitev članka je v nasprotju s splošnimi predstavami o prekarnem delu starejših, zato političnim odločevalcem svetujemo podrobnejšo analizo in vpogled v empirične ugotovitve pred sprejemanjem ukrepov na tem področju.

Odpri članek

• Tudi podatki SHARE potrjujejo, da anketiranci v Sloveniji pričakujejo, da se bodo upokojili prej kot v drugih državah.
• Zaradi tega in pričakovanega trajanja življenja, ki je na ravni povprečja EU, prejemajo pokojnino dlje časa, kar pomeni tudi večji pritisk na slovenske javnofinančne izdatke. 
• Na področju delovnega okolja je spodbujanje k daljšemu ostajanju v zaposlitvi ena od možnih rešitev za upočasnjevanje rasti javnofinančnih izdatkov za pokojnine.
• Povečati bo treba ozaveščanje ljudi o delni odgovornosti za blaginjo v lastni starosti, saj je dodatno varčevanje za pokojnino pri nas zelo nizko.

Odpri članek