Kakovost življenja starejših od 50 let

Zanimivo je, da je dohodkovna neenakost precej izrazita, torej se starejši po Evropi precej razlikujejo v tem, kakšne mesečne dohodke imajo, vendar to ne pomeni, da so tudi materialno prikrajšani, saj se socialne razlike pokrijejo s premoženjem, ki ga imajo starejši v nekaterih državah več kot v drugih. Slovenija izrazito izstopa po deležu starejših, ki so tudi lastniki nepremičnin, v katerih živijo. Za marsikoga pri nas, je verjetno presenečenje dejstvo, da je v gospodarsko močnejših državah, kot so Nemčija, Švedska, Švica in Avstrija, le dobra polovica starejših tudi lastnikov nepremičnin, v katerih živijo.

Družinsko življenje

V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da tradicionalne vrednote, tudi družinske, propadajo, a podatki raziskovalcev kažejo, da se družina kot primarna celica družbe pravzaprav krepi, saj ostajajo družinske vezi med generacijami izredno močne. Jasno je, da imajo tudi zaradi daljšanja življenjske dobe in vse boljšega zdravstva, starejši danes več preživelih otrok kot nekoč, a kakšne so vezi med starši in njihovimi potomci, se po v Evropi precej razlikuje.

S pomočjo podatkov raziskave SHARE lahko sedaj vidimo, da se struktura družin, tudi z vidika bližine bivanja ter pogostosti stikov, v Severni in Južni Evropi bistveno razlikuje. Na Danskem na primer, le približno vsak deseti starejši od 50 let, še živi s svojimi otroki, v Španiji vsak drugi in v Sloveniji vsak tretji starejši od 50 let živi skupaj s svojim otrokom oz. otroki.

Vse te številke nam povedo, da imamo povsod še veliko potenciala za medsebojno pomoč, torej država lahko svoja sredstva usmeri v to, da tudi finančno spodbuja medgeneracijsko oporo znotraj družine. Na primer otrokom povrne izgubo dohodka v času, ko so skrbeli za onemogle starše, namesto da najemajo praviloma dražjo profesionalno pomoč.

Ne gre pozabiti, da pomoč lahko nudijo tudi starejši, ne le otroci. Približno tretjina starejših od 65 let poroča, da v povprečju 4.6 ure na dan, pomagajo drugim ali pa čuvajo svoje vnuke, tudi v Sloveniji, kjer vsak tretji starejši od 65 let dnevno čuva svoje vnuke.

Zanimivo je prav to, da na severu, kjer večji delež starejših čuva vnuke, to počnejo bolj redko kot na primer v Sloveniji, kjer jih vnuke čuva manjši delež, a ti zato toliko bolj intenzivno.

V finančnem vidiku se na splošno kaže, da starši veliko pomagajo otrokom, v Severni Evropi sicer v večji meri kot v Južni Evropi; povsod pa tudi otroci finančno pomagajo svojim staršem. V Sloveniji približno petina starejših od 50 let svojim otrokom nudi finančno pomoč.

Zdravje starejših od 50 let

Sedaj, ko končno lahko primerjamo zdravje vseh Evropejcev se pokaže, da so prebivalci Severne Evrope s svojim zdravjem v splošnem bolj zadovoljni, čeprav umirajo prej, kot prebivalci Južne Evrope, ki nad svojim zdravjem bolj tarnajo, a vendarle živijo dlje. Med bolj nezadovoljnimi smo tudi Slovenci, saj le približno vsak peti meni, da je njegovo zdravje odlično ali zelo dobro, kar tri četrtine pa jih navaja, da trpijo za različnimi kroničnimi boleznimi. Več kot vsakega tretjega muči visok krvni pritisk, vsak peti ima povišan holesterol v krvi in vsak deseti je doživel srčni napad ali pa ima diabetes, kar je povsem podobno kot drugod po Evropi.

Spremljamo, koliko ljudje plačujejo za zdravstvene storitve izven okvirov svojega osnovnega ali dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Izkaže se, da Slovenci ne plačujemo veliko za oskrbo v bolnišnici, saj so izdatki za bolnišnično oskrbo v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. Višji so slovenski stroški za zunaj bolnišnično oskrbo, ki so nekje v povprečju Evropskih, torej plačujemo za zdravstvene storitve izven bolnišnic. Tudi pri izdatkih za zdravila, smo zelo nizko, v primerjavi z drugimi državami po Evropi. Nižje izdatke za zdravila kot v Sloveniji, imajo le še starejši na Švedskem, v Franciji in Španiji. Iz tega lahko povzamem, da moramo področju geriatrije v splošnem posvečati še več pozornost, saj so starejši še vedno kdaj prepuščeni sami sebi.

Delovna aktivnost

Mi sicer ves čas poudarjamo, kaj vse naj stori država, a marsikaj res lahko pripomorejo tudi starejši sami. S podatki raziskave SHARE smo že jasno pokazali, da se bodo na primer ljudje upokojili prej, če bo pokojninski sistem ti spodbujal, zato je nujno, da država s pokojninskim sistemom spodbuja kasnejše upokojevanje. Neizkoriščena delovna sila je namreč velik problem, saj pomeni manj prihodkov tako za državo kot za posameznika, a kar pogosto radi pozabljamo, tudi večji pritisk na izdatke države za socialo in zdravstvo.