V okviru 16. festivala za tretje življenjsko obdobje je potekala predstavitev podatkov 5. vala raziskave SHARE, ki nudi vpogled v kakovost življenja starejših v Evropi z zdravstvenega, socialnega in ekonomskega vidika.

Nekaj ključnih ugotovitev za Slovenijo so predstavili dr. Boris Majcen, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja in nacionalni koordinator raziskave SHARE v Sloveniji, dr. Andrej Srakar, znanstveni sodelavec raziskave SHARE in mag. Sonja Uršič, operativni vodja raziskave SHARE v Sloveniji.

Na področju zdravja podatki kažejo, da so starejši v Sloveniji nekoliko bolj zdravi kot v povprečju v državah, vključenih v raziskavo (Avstrija, Belgija, Švica, Češka, Nemčija, Danska, Španija, Estonija, Francija, Izrael, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Slovenija). V Sloveniji boleha za dvema ali več kroničnimi boleznimi 45 % oseb, starostih 50 let in več, kar nas uvršča med države z manjšim deležem takšnih oseb (npr. Avstrija, Italija in Danska). Omejitve pri opravljanju temeljih dnevnih opravil, kot so kopanje, oblačenje, hranjenje, ipd. ima približno vsak 10 Slovenec v starosti 50 let in več, 15 % pa jih ima omejitve pri opravljanju podpornih dnevnih opravil (priprava hrane, pranje perila, prevozi, ipd.), kar Slovenijo ponovno uvršča bolje od povprečja opazovanih držav. Z vidika dostopnosti zdravstvenih storitev je delež oseb v starosti 50 let in več, ki so se morale zaradi stroškov odpovedati obiska pri zdravniku, v Sloveniji relativno nizek (1,2 %; povprečje vseh držav je 4,9 %). Več je starejših, ki zaradi potrebe po znižanju stroškov niso obiskali zobozdravnika (4,9 %), a tudi ta odstotek je nižji od povprečja držav, vključenih v raziskavo (9,9 %).

Na področju medgeneracijske solidarnosti je Slovenija bližje južnoevropskim državam, kjer je izmenjava medgeneracijske solidarnosti nekoliko manj razširjena kot v vzhodnoevropskih in skandinavskih državah, je pa bolj intenzivna. Raziskava kaže, da v vseh državah starejši nudijo več socialne (in finančne) opore, kot jo prejmejo. V Sloveniji redno ali občasno nudi osebno ali praktično pomoč osebi zunaj gospodinjstva (pri čemer skrb za vnuke ni vključena) 17 % žensk in 10 % moških, starih 50 let in več. Takšno pomoč od osebe, ki živi izven gospodinjstva, prijatelja ali soseda na drugi strani prejme 14 % žensk in 8 % moških v tej starostni skupini. Z vidika dolgotrajne oskrbe je zanimiv podatek, koliko oseb prejema tovrstno pomoč redno (skoraj dnevno). Podatki raziskave SHARE kažejo, da v Sloveniji redno prejema osebno ali praktično pomoč od osebe zunaj gospodinjstva 5,5 % oseb, starih 50 let in več, kar dvakrat več (12 %) pa jih prejema pomoč pri osebni negi od osebe, ki živi v skupnem gospodinjstvu (običajno pomoč partnerja). Rezultati potrjujejo ugotovitve drugih slovenskih in mednarodnih raziskav, da je neformalna oskrba zelo pomemben element dolgotrajne oskrbe.

Na področju ekonomske blaginje starejših je Slovenija podobna Estoniji in Italiji, kjer več kot polovica oseb (57 % v Sloveniji), starih 50 let in več, s svojim mesečnim dohodkom shaja skozi mesec z nekaj težavami ali zelo težko. V državah Severne in Zahodne Evrope je delež takšnih oseb precej nižji (med 10 % in 30 % odstotki). Materialno precej slabše shajajo gospodinjstva, v katerih noben član ni delovno aktiven ter samska gospodinjstva.

Vedno večji problem sodobne družbe postaja demenca, saj število pacientov zaradi staranja prebivalstva narašča. Doslej opravljene ocene so v Sloveniji število obolelih ocenile na več kot 32 000, za njih pa naj bi skrbelo približno 100 000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih oseb. V modelu, ki smo ga v ta namen pripravili na Inštitutu za ekonomska raziskovanja z metodologijo diskriminantne analize, smo v populaciji, stari 50 let in več, število ogroženih z demenco ocenili na okoli 60 000 ljudi (8,43 % vse takšne populacije), od katerih je okoli 18 000 dejansko dementnih, ostali pa živijo v precejšnjem tveganju demence. V populaciji, stari 65 let in več, pa smo število ogroženih z demenco ocenili na okoli 32 000 ljudi (9,30 % vse takšne populacije), od katerih je okoli 15 000 dejansko dementnih, ostali živijo v precejšnjem tveganju demence. Slednje številke potrjujejo dosedanje ocene o številu obolelih in obenem kažejo, da je lahko ocena števila oseb, ki živijo v resnem tveganju demence, še višja.

Več o samem dogodku si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.

Dodatne informacije:

Sonja Uršič, operativni vodja raziskave SHARE v Sloveniji
sonja.ursic@ier.si