Leto 2012 je evropsko leto aktivnega staranja, saj je staranje prebivalstva fenomen sodobne družbe in je še vedno povezano s številnimi miti in predsodki.

Dansko predsedovanje svetu Evropske skupnosti, se je januarja 2012 začelo z evropskim letom aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Ob tej priložnosti je vodja raziskave SHARE, Axel Börsch-Supan, predstavil 5 mitov o staranju in znanstvene podatke, ki te mite postavljajo pod vprašaj.

1. mit - Starostniki imajo slabše zdravje, zato ne morejo biti aktivni

Podatki raziskave SHARE kažejo, da je zdravje starostnikov v splošnem dobro. Slabšanje zdravja pa je manj izrazito, če ge primerjamo znotraj starostne kategorije med 60 in 69 let, kot če ga primerjamo pri enako starih anketirancih. Povsod po Evropi tudi velja, da se ljudje ne upokojujejo zaradi slabšanja zdravja, temveč iz drugih razlogov.

2. mit - Starejši delavci so manj produktivni, zato je bolje, da se upokojijo

Produktivnost starejših delavcev na delovnem mestu ne upada - manjša je le v primeru, ko starejši menjajo svoje delovno mesto in se morajo učiti novih veščin.

3. mit - Biti upokojen, je sreča in posamezniki si na stara leta ne željo biti aktivni

Število socialnih stikov se z upokojitvijo manjša, zato upokojenci lahko postanejo bolj socialno izolirani. Prav tako z upokojitvijo začnejo upadati kognitivne sposobnosti posameznikov. Posamezniki, ki v obdobju staranja ostanejo družbeno aktivni, čutijo manjši upad svojih sposobnosti.

4. mit - Starejši delavci škodijo mladim, ki zato ne dobijo zaposlitev

Podatki kažejo, da je nezaposlenost višja v tistih državah, kjer se je med moškimi, starimi med 60 in 64 let, več upokojenih. To pomeni, da se z višjo brezposelnostjo soočajo tiste države, ki imajo predpisano nižjo upokojitveno starost.

5. mit - Staranje prebivalstva je grozeče družbeno dejstvo, na katerega ne moremo vplivati

Staranje prebivalstva ni nujno grožnja, saj lahko prek zdravstvene, izobraževalne politike in politike trga delovne sile vplivamo na to, da bo več starostnikov ostalo družbeno aktivnih in s tem tudi bolj zdravih.

Axel Börsch-Supan (1954) je pod mentorstvom Nobelovega nagrajenca Daniela McFaddena, s področja ekonomije doktoriral na ugledni ameriški univerzi MIT v Cambridgeu. Je član Nemške akademije znanosti (Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina), Berlinsko-brandenburške akademije znanosti (Berlin-Brandenburgischen Akademie der Wissenschaften) in MacArthurjeve fundacije za raziskovanje staranja prebivalstva (MacArthur Foundation Research Network on An Aging Society). Sodeluje v znanstvenem svetovalnem odboru nemškega Zveznega ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo (Bundesministeriums für Wirtschaft und Technologie - BMWi ), je svetovalec Svetovne banke (World Bank ) in OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj).

Prezentacijo v angleškem jeziku si lahko ogledate tu: Active ageing across sectors and policy areas