Vprašanje dolgotrajne oskrbe vse starejše populacije v Sloveniji in drugod po svetu, je in postaja z vsakim dnem še bolj aktualno. Kot poseben izziv pa se kaže prav odkrivanje in določanje, koliko in kakšno oskrbo starejši sploh potrebujejo. Slovenski znanstveniki s pomočjo SHARE podatkov razvijajo nove modele proučevanja potreb starejšega prebivalstva in svoje ugotovitve so predstavili na 5. mednarodni konferenci uporabnikov SHARE podatkov, ki je potekala med 12. in 13. novembrom 2015 v Luksemburgu.

Cilj Raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi (SHARE) je vzpostaviti kakovostno znanstveno bazo podatkov o procesih staranja starejših od 50 let v evropskih državah. Vsake dve leti torej isti ljudje odgovarjajo na obsežen vprašalnik o svojem zdravju, socio-ekonomskem položaju, socialnih in družinskih omrežjih, tako da imajo znanstveni na voljo bogato interdisciplinarno bazo mikro podatkov več kot 110.000 posameznikov, starejših od 50 let, iz 20 evropskih držav (in Izraela). Prav interdisciplinarnost omogoča odkrivanje številnih povezav med vsakodnevnimi življenjskimi pojavi pri starejših, tudi na primer, kakšno pomoč družine ali formalnih socialnih in zdravstvenih institucij potrebujejo ob določenih življenjskih dogodkih.  

Eno izmed pomembnih področij, ki trenutno obremenjuje slovenske načrtovalce zdravstvene in socialne politike, je dolgotrajna oskrba starejših oz. nudenje pomoči ob vsakodnevnih opravilih ali osebni negi, ko jim začnejo pešati moči, čedalje težje hodijo po stopnicah, vstajajo in legajo v posteljo, si sami pripravijo obrok hrane, nakupujejo živila ipd. Obstoječi znanstveni modeli (kot je Heckmanov regresijski model), s katerimi so skušali analizirati, kakšne so v resnici potrebe ljudi po pomoči pri vsakdonevnih opravilih, niso dajali zadovoljivih rezultatov oz. so bili ti dvomljivi, zato so slovenski znanstveniki začeli uporabljati drugačen pristop (multinominalni logistični model), s katerim so prišli do pričakovanih ugotovitev, da se potrebe po dolgotrajni oskrbi povečujejo z materialno in socialno prikrajšanostjo, zdravstvenimi težavami in starostjo. Prav to pa bo raziskovalcem prof. dr. Valentini Hlebec (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede), dr. Borisu Majcnu in dr. Andreju Srakarju (oba z Inštituta za ekonomska raziskovanja) v prihodnosti omogočilo natančno analizo potreb slovenskega prebivalstva po dolgotrajni oskrbi.

Ko govorimo o dolgotrajni negi, hitro nastopi tudi vprašanje, kako jo zagotoviti, ne le koliko, temveč tudi kdo lahko najbolje pomaga starejšim, ko jim zdravstvene tegobe začnejo oteževati vsakodnevne aktivnosti.  V Sloveniji in drugod v Južni Evropi je pogosto, da starejšim čim več pomagajo njihovi bližinji, otroci, drugi sorodniki ali celo sosedje oz. tisti ljudje, ki jim starejši zaupajo. Kdo pa so tisti, ki nudijo starejšim pomoč, je zanimalo raziskovalca mag. Matejo Nagode (Inštitut za socialno varstvo Republike Slovenije) in dr. Andreja Srakarja (Inštitut za ekonomska raziskovanja). Rezultati pokažejo, da v socialno in materialno bolj prikrajšanih gospodinjstvih, več pomagajo drug drugemu, tisti iz bogatejših gospodinjstev, pa radi pomagajo tudi drugim. Tisti, ki so bolj zdravi, znotraj gospodinjstva pomagajo več, vendar le pod pogojem, da pomoč pri oskrbi tudi sami prejemajo. 

5. mednarodna konferenca uporabnikov SHARE podatkov je potekala med 12. in 13. novembrom 2015 v Luksemburgu. Tovrstne konference, ki potekajo vsaki dve leti, so namenjene srečevanju uporabnikov SHARE podatkov, izmenjevanju in razpravi o novih znanstvenih ugotovitvah tekočih ali zaključenih raziskovalnih projektih, ki temeljijo na uporabi SHARE podatkov. Med osrednjimi temami konference velja izpostaviti različne vidike dolgotrajne oskrbe (povezane z družino in socialnimi omrežji), proučevanje učinkov upokojevanja na zdravje in blaginjo starejših, ter vidik neenakosti pri zdravju in dostopu do zdravstvenih storitev. Vedno bolj zanimivo postaja tudi povezovanje rezultatov z uporabo podatkov SHARE z rezultati drugih sorodnih študij, denimo HRS (ZDA), ELSA (Velika Britanija) in CHARLS (Kitajska), pa tudi nekateri novejši vidiki, kot je uporaba mikrosimulacijskih modelov, s katerimi so raziskovalci pokazali, kako bodo nekateri bolezenski znaki in tvegana vedenja (npr. kajenje) naraščali do leta 2050. Naslednja podobna konferenca uporabnikov SHARE podatkov bo čez dve leti, v letu 2017.