V okviru 15. festivala za tretje življenjsko obdobje je potekala predstavitev prve znanstvene monografije v Sloveniji, ki nudi vpogled v kakovost življenja starejših v Sloveniji z zdravstvenega, socialnega in ekonomskega vidika.

Monografija »Značilnosti starejšega prebivalstva v Sloveniji – prvi rezultati raziskave SHARE« obravnava starejše od 50 let v Sloveniji s treh ključnih vidikov; zdravstvenega, socialnega in ekonomskega. Nekaj ključnih ugotovitev sta predstavila dr. Boris Majcen, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja in nacionalni koordinator raziskave SHARE v Sloveniji ter dr. Andrej Srakar, znanstveni sodelavec raziskave SHARE.

Na področju zdravja in dolgotrajne oskrbe, ugotavljata: 

• Starejši v Sloveniji so z vidika zdravja nekje v povprečju evropskih držav in vsaj z vidika zdravja živijo kakovostno.
• Slovenija spada med države, kjer je samomorilnost visoka, prav tako pa se po deležu čezmerno hranjenih in debelih starejših prebivalcev Slovenije uvršča v sam vrh.
• V Sloveniji kadi približno vsak sedmi prebivalec, star 50 let ali več, kar nas med državami, ki sodelujejo v raziskavi, uvršča med tiste z nižjimi deleži kadilcev.
• Ženske, bolj izobraženi in bogatejši v večji meri uporabljajo zdravstvene storitve. Povprečni letni izdatki starejših za zdravje znašajo 158,90 EUR na posameznika.
• Za projekcije javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo bi bilo bolj primerno uporabiti deleže oviranih po ADL kot delež zelo oviranih po GALI (ki je bolj primeren za ocenjevanje splošnih težav z zdravjem)

Socialna vključenost starejših se kaže kot osrednji problem:

• Stopnja tveganja relativne revščine in pogostost subjektivnega občutenja revščine med starejšimi sta v Sloveniji primerjalno z drugimi državami med najvišjimi.
• Izdatki starejših v zvezi s stanovanjem so v primerjavi z njihovimi dohodki v Sloveniji višji kot v katerikoli drugi od 15 evropskih držav
• Tudi delež socialno izključenih starejših je v Sloveniji zelo visok, kar nas uvršča na drugo mesto med opazovanimi državami.
• Tako glede medgeneracijske solidarnosti kot medsosedskih odnosov je Slovenija bližje južnoevropskim kot vzhodnoevropskim državam z intenzivnejšo vlogo družine.

K socialni izključenosti pa zagotovo prispeva tudi zgodnje upokojevanje starejših, saj jim to znižuje dohodek in zmanjšuje število stikov z ljudmi v vsakodnevnem življenju:

• Anketiranci v Sloveniji pričakujejo, da se bodo upokojili prej kot v drugih državah, kar pomeni tudi večji pritisk na slovenske javnofinančne izdatke.
• Večji delež javnih uslužbencev in manjši delež zaposlenih glede na povprečje držav SHARE.
• Slovenija med državami SHARE izstopa tako po deležu starejših zaposlenih v bolniškem staležu kot po povprečnem številu dni v bolniškem staležu, kjer je celo na vrhu.
• Samozaposlitev med starejšimi je pogostejša v ruralnih, »pravo« prekarno delo pa v urbanih okoljih; tako starejši samozaposleni kot prekarni delavci imajo boljšo subjektivno zaznavo dohodka kot zaposleni.

Več o samem dogodku si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.

Dodatne informacije:

Saša Mašič, operativni vodja raziskave SHARE v Sloveniji
sasa.masic@ier.si